Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
factoring1 -a cit. [fêktoring-] in fáktoring -a m (ȇ; ȃ)
finančna storitev, pri kateri se z odkupom dolgov, kratkoročnih terjatev drugega podjetja omogoči financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev: Poleg banke imamo še družbo za upravljanje, dve lizinški hiši, družbo za factoring in projektno družbo | Presodili smo, da je faktoring primerna nadgradnja drugih naših storitev v okviru zavarovanj in financiranja izvoznih poslov podjetij E ← agl. factoring iz factor 'posrednik, agent, poslovodja', prim. (↑)fáktor
    factoring2 -- v prid. rabi
    factoring banka; factoring družba; Konec leta smo odprli hčerinsko factoring podjetje
SSKJ
figúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke
    // na vrčih so vrezane različne figure liki
    ♦     geom. geometrična figura geometrični lik
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
    ●     slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
    // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
  3. 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure
  4. 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
    // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
  5. 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
  6. 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
  7. 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
SSKJ
filmotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka filmov: filmoteka ozkega filma / poleg knjižnice je filmoteka
SNB
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ)
1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor
2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fít
    fítnes2 -- v prid. rabi
    fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
    fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
    1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
    2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
SSKJ
fluorescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba
♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
SSKJ
fórmula -e ž (ọ̑) 
  1. 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule
    ♦     bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta
    // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula
    // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli
    // kemijska formula
  2. 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze
  3. 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
SNB
fotokopíranje -a s (ȋ)
postopek izdelovanja fotokopij: barvno fotokopiranje; črno-belo fotokopiranje; Dražji model ima poleg barvnega tiskalnika, optičnega bralnika in možnosti fotokopiranja tudi telefaks E (↑)fotokopírati
SSKJ
frónta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
    // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
  2. 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
  3. 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
  4. 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
  5. 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
    ●     boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
    ♦     gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
SNB
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje E ↑grafít
SNB
heavymetalec -lca cit. [hêvimetáləc] m, člov. (ȇ-ȃ)
1. kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo; metalec, težkometalec: V zraku je bilo čutiti simbolično sovraštvo med heavymetalci in punkerji
2. heavymetalski glasbenik; metalec, težkometalec: Na Novem rocku so prva leta poleg punkerjev, ki so bili tedaj še povsem neortodoksni, nastopili heavymetalci, Laibach, Videosex in celo Agropop E ↑heavy metal1 
SSKJ
invalidnína -e ž (ī) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine
// pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli
SSKJ
izposojeválnica tudi sposojeválnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme
// ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov
SNB
jápi -ja m, člov. (ȃ)
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Tistim prometnim strokovnjakom, ki ne živijo v mestnem središču, naj povem, da poleg državnih institucij in japijev živijo v mestu tudi običajni ljudje, celo družine E ← agl. yuppie iz yup za y(oung) u(rban) p(rofessional) 'mladi urbani uslužbenec'
SSKJ
jêklo -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla
♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo
// star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel
SSKJ
júkstapozícija -e ž (ȗ-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave
♦ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
SSKJ
kafileríja -e ž (ȋ) vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija
SNB
kamkórder -ja m (ọ́) teh.
kamera, ki ima poleg možnosti snemanja videoposnetkov prek objektiva tudi možnost snemanja z drugega zunanjega vira, npr. televizije: digitalni kamkorder; Sposodil si je kamkorder in v lokalnem oglasniku objavil oglas, s katerim je na poskusna snemanja vabil dekleta, ki jih zanima kariera v Milanu E ← agl. camcorder iz (↑)kám(era) + (↑)(re)kórder
SNB
kámničan -a m, živ. (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: Vožnja s kamničanom bo od septembra precej cenejša kot vožnja z avtobusom
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: Poleg štirih svedrovcev sta prva plezalca v smeri pustila še pet klinov, zato ponavljalcem priporočata štiri kamničane, dva debela in en profilni klin, nekaj metuljev in zatičev E po imenu mesta Kamnik
SSKJ
kámrica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica
SSKJ
kavál -a m (ȃ) igr. igralna karta z moško figuro na konju: poleg kralja je dobil še kavala
Število zadetkov: 216