poleg tega
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
küpǜvanje -a s kupovanje: verbum znamenüje káksega dugoványa vidlivo polo'senyé, za czejno-küpüvanye KOJ 1833, 130; tak je ole'sejsao odávanye i küpüvanye KOJ 1848, 19; Vküpüvanyi drág’ga blága, Nej nam je niksa ſztvár drága BKM 1789, 229; Daj, naj tak vu odávanyi, Kako i vu küpüvanyi, Poleg pravicze ſztojim BRM 1823, 392
Prekmurski
làkovnost -i ž lakomnost, požrešnost: Lakovnoſzt, pianoſzt tou je vase veſzélje BKM 1789, 448; proszécsi hráno pôleg lakovnoszti szvoje TA 1848, 63; Nagni szrcze moje i nej k lakovnoszti TA 1848, 100
Vorenc
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
laški prid., F45, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55; natio Itala, Laṡhki narod; Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; uva spina, laṡhku groṡdizhe
Vorenc
latinski prid., F8, latia lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe; latialis, -le, latinṡki, bukouṡki; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki; latinsku = latino=carniolicum; latinus, -a, -um, Latinṡki; latius, -a, -um, is taiſte latinṡke deṡhele; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula
Vorenc
ležati nedov., F54, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acclinis, kar nisku leshy, je enumalu perpognênu; adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; aegrotans, bolán leẛhati; alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; jaceo, -ere, leṡhati; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi leṡhè; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; quod ex me est, kolikar na meni leṡhy; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leṡhè
Svetokriški
Magonca ž zemljepisno lastno ime Mainz: katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
Svetokriški
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
mìlost -i ž milost: je tvoja miloszt Mené okouli vzéla KŠ 1754, 246; Miloſzt te pohája BRM 1823, 6; ſzpomeniſze zméne poleg tvoie miloſzti SM 1747, 93; Bôg nas, ki blagoszlávlas z-miloszti KOJ 1848, 10; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Miloszt od nyega má KAJ 1848, 10; neg vmiloſzti tvoje da vſzigdar bodemo SM 1747, 90; Ár ſze je zgledeno vmiloszti BKM 1789, 16; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vsze miloſzti SM 1747, 59; na odicsene miloſzti nyegove SM 1747, 20
Pleteršnik
mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
Prekmurski
mòj -a -e svoj. zaim.
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
Prekmurski
mréjti merjém dov. umreti: Mrejti Meghalni KM 1790, 93(a); ino mrejti nemore TF 1715, 39; na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; vſteroj mrejti more KŠ 1754, 38; csi de mi potrejbno ſztebom mrejti KŠ 1771, 89; ka je mogao mrejti KM 1790, 56; Ednouk moremo mrejti SŠ 1796, 4; Merjém ſzkoro SM 1747, 78; ſzmertjom merjés SM 1747, 6; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh, da ne merjés KŠ 1754, 198; ár ſteri dén bodes 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; cſi gli merjé, dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; csi ſto merjé brezi deczé KŠ 1771, 74; Ki nejê, merjé KAJ 1870, 42; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; nej ſzamo ne merjéta KM 1796, 7; Merjémo, i vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; Merjémo BKM 1789, 165; ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; Ako vi poleg teila bodte ſiveli, merjéte SM 1747, 23; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; nám otroczi merjéjo BKM 1789, 10; Prvle tak meri, kak merjés SŠ 1796, 141; Mermo vszoj rú'znoszti KAJ 1848, 108; bi ráj jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; Ne jejta ſnyega, dabi ne mrela SM 1747, 5; bi morebiti od gláda merlo BJ 1886, 10; dabi grejhom mrli KŠ 1754, 109; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj vſzejm grejhom merjémo KŠ 1754, 109; Ár ſzam jaſz po právdi mrú KŠ 1771, 560; na kriſi ſzi za me mrel SM 1747, 70; ki ſzi za náſz trpeo na kri'zi mreo BRM 1823, 42; raſzpétye mreuje TF 1715, 22; raſzpétje, mrelje SM 1747, 44; On je za méne mrel SM 1747, 38; raſzpét je mrú je KŠ 1754, 98; i mrou je KŠ 1771, 74; Csi moja je zdaj mrla KŠ 1771, 29; Raſzpét je, mró je KMK 1780, 7; mró je KM 1790, 109; Kriſztus je za nász vſzejh mrao BKM 1789, 358; Trpo, mrou BKM 1789, 8; je za náſz mreo BRM 1823, 4; je rimszki kardinal mreo AI 1875, br. 2, 8; Ocsáki ſzo mi mrli SM 1747, 71; záto ſzo vſzi mrli KŠ 1754, 120
Svetokriški
Nabot -a m osebno lastno ime Nabot: s'feratarsko kvnshtio ie bila Nabothu daj. ed. vinograd vſela ǀ ie bil vſel eno nyvo timu kmetu Nabothv daj. ed. ǀ krajl Acab, inu krajliza Iezabel ſo bily Nabotha tož. ed. vbyli ǀ Acab ſapovej Nebatha tož. ed. vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi Nabót, Jezreelec, ki je imel vinograd poleg palače kralja Ahaba (SP 1 Kr 21,1).
Prekmurski
nadàle prisl.
1. naprej, izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: tim nepobo'znim ſze pa dopádne, vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; vu ſterom bi tebi i nadale mogao vörno na etom ſzvejti ſzlü'ſiti KM 1783, 172; Vari me i na dale KM 1783, 6; Nadale od Kriſztuſſovoga vö ſzkázanya KM 1796, 92; ſzrczé Nadale vſzigdár 'zivé BKM 1789, 216; je pa du'sen vſzáki zdaj 'se nadale dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Csi poszlavci i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; On i nadale nej zbojaznoſztyov nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438
2. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: Na dale poveimi na koliko tálov ſze razdeljáva TF 1715, 26; Proſzim Tebé na dale ponizno SM 1747, 47; Nadale: káksi rázlocsek je 1.) med KŠ 1754, 61; Na dale pa potrebüje ſze od Safara: naj KŠ 1771, 496; záto na dale, bratje, proſzimo váſz KŠ 1771, 619; Proszim te pa i nadale moj predrági Zveliciteo KM 1783, 136; ti ovi v-drügo, v-trétyem ſztouczi ſzedijo, i tak na dale KM 1790, 84; Nadale: z tisztih devet apaticz KOJ 1845; nadale, po deli mo prilicsni KAJ 1870, 105; nadale ka merkanye vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6
1. naprej, izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: tim nepobo'znim ſze pa dopádne, vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; vu ſterom bi tebi i nadale mogao vörno na etom ſzvejti ſzlü'ſiti KM 1783, 172; Vari me i na dale KM 1783, 6; Nadale od Kriſztuſſovoga vö ſzkázanya KM 1796, 92; ſzrczé Nadale vſzigdár 'zivé BKM 1789, 216; je pa du'sen vſzáki zdaj 'se nadale dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Csi poszlavci i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; On i nadale nej zbojaznoſztyov nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438
2. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: Na dale poveimi na koliko tálov ſze razdeljáva TF 1715, 26; Proſzim Tebé na dale ponizno SM 1747, 47; Nadale: káksi rázlocsek je 1.) med KŠ 1754, 61; Na dale pa potrebüje ſze od Safara: naj KŠ 1771, 496; záto na dale, bratje, proſzimo váſz KŠ 1771, 619; Proszim te pa i nadale moj predrági Zveliciteo KM 1783, 136; ti ovi v-drügo, v-trétyem ſztouczi ſzedijo, i tak na dale KM 1790, 84; Nadale: z tisztih devet apaticz KOJ 1845; nadale, po deli mo prilicsni KAJ 1870, 105; nadale ka merkanye vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6
Prekmurski
naj vez.
1. naj, za uvajanje stavka, ki z izra-žanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadredni stavek: proſzim dati nai nebode tesko TF 1715, 48; Szodie Bogh, nai od ſzvoiega predszé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b; i gda ſze porüsi, ne veſéliſze tvoja pamet, naj ſze ne vidi hüdo KŠ 1754, 40; erczi, naj eta kaménya krüh bodo KŠ 1771, 11; Zato csi ſze vam vidi naj ſze radüje veſz odvejtek SIZ 1807, 4; Ország má praviczo od nász terjati, naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti, Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848; Kakda právite düsi mojoj, naj leti liki fticsek TA 1848, 9; molbami sze zdühávala bôgi naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7
2. da, za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: Postüj otso, naj ti dobro bode KŠ 1754, 29; Ár zgrdijo ſzvoja licza, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1771, 19; ſtere ſzi zabajajo, naj ne poprijéjo KŠ 1754, 38; drüga Bo'sánſzka Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; Naj nász vu tvojo diko pripelas, proszimo te KM 1783, 10; na tom bodem z-vſzejm mogoucsim fliſzom, naj ſze ſteti navcsim KM 1790, 24; je steo Ocsa nebeſzki lübézen pobüditi, naj bi oni eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; gda pošlejo pse jazbičare, naj ga vö gonijo AI 1878, 10; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10
1. naj, za uvajanje stavka, ki z izra-žanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadredni stavek: proſzim dati nai nebode tesko TF 1715, 48; Szodie Bogh, nai od ſzvoiega predszé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b; i gda ſze porüsi, ne veſéliſze tvoja pamet, naj ſze ne vidi hüdo KŠ 1754, 40; erczi, naj eta kaménya krüh bodo KŠ 1771, 11; Zato csi ſze vam vidi naj ſze radüje veſz odvejtek SIZ 1807, 4; Ország má praviczo od nász terjati, naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti, Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848; Kakda právite düsi mojoj, naj leti liki fticsek TA 1848, 9; molbami sze zdühávala bôgi naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7
2. da, za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: Postüj otso, naj ti dobro bode KŠ 1754, 29; Ár zgrdijo ſzvoja licza, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1771, 19; ſtere ſzi zabajajo, naj ne poprijéjo KŠ 1754, 38; drüga Bo'sánſzka Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; Naj nász vu tvojo diko pripelas, proszimo te KM 1783, 10; na tom bodem z-vſzejm mogoucsim fliſzom, naj ſze ſteti navcsim KM 1790, 24; je steo Ocsa nebeſzki lübézen pobüditi, naj bi oni eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; gda pošlejo pse jazbičare, naj ga vö gonijo AI 1878, 10; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10
Prekmurski
naprépokázati -žem dov. napovedati: zna-ménja, poleg stere obrácsanye vrêmen naprê-poká'zejo AI 1875, br. 2, 8
Prekmurski
nástop -a m napoved: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4; zemla sze poleg vöpovedanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
Prekmurski
nazáj držéči se ~ -a se ~ -e se prid. zadržan, boječ: da szam pôleg lagovoga gorihranênya bojazlivi i nazájszedr'zécsi bio AI 1875, br. 2, 7
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 275
Dostopnost