Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bádnjak -a m (ȃ) nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ
bôžič -íča m (ó í) 
  1. 1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
  2. 2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
    ♦     etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ
cebníti in cèbniti -em [cəb] dov. (ī ə̀ ə̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog
    cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala
SSKJ
cépanica -e ž (ẹ̄) klano poleno, navadno dolgo: delati, napravljati cepanice; skladovnica bukovih cepanic
SSKJ
dotléti -ím dov., dotlì (ẹ́ í) prenehati tleti: poleno je dotlelo
SSKJ
dŕvo -a s (ŕ) 
  1. 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo
  2. 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo
SSKJ
glávnja -e ž (ȃ) nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
SSKJ
grljevíca -e ž (í) nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
SSKJ
gúla -e ž (ū) les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
SSKJ
kálanica -e ž (ȃ) redko  
  1. 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic
  2. 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami
SSKJ
kálovnica -e ž (á) redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic
SSKJ
kláda -e ž (á) 
  1. 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno
    // stesati tram iz klade hloda
    // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
  2. 2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
  3. 3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
    ♦     metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
SSKJ
naložíti -ím dov., nalóžil (ī í) 
  1. 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon
    // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti
    // napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / redko naložiti ogenj podkuriti, zakuriti
  2. 2. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na hranilno knjižico, v banko vložiti
    // ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko
  3. 3. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih
    // pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali
    ●     slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil
    naložèn -êna -o: tovornjak, naložen z zaboji; odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo
SSKJ
nasmodíti -ím dov., nasmódil; nasmojèn (ī í) nekoliko osmoditi: nasmoditi poleno
// ekspr. natepsti, pretepsti: nasmoditi otroka
// ekspr. nalagáti: nasmodil ga je, da bo gotovo prišel / spoznal je, da se je nasmodil da se je prevaral, zmotil
SSKJ
nèrazcépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno
♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje
SSKJ
oblíca -e ž (í) 
  1. 1. v zvezi krompir v oblicah kuhan neolupljen krompir: jesti krompir v oblicah
    // nar. zahodno, v zvezi repa v oblicah kuhana neolupljena repa: v kotlu se je kuhala repa v oblicah
    // zastar. krompirjev olupek: med oblicami je našel še nekaj krompirjev
  2. 2. geol. v tekoči vodi obrušen, okrogel kamen: z oblicami tlakovana tla / rečne oblice
  3. 3. les. na eni strani raven, na drugi neobdelan kos lesa iz podolžno razžaganega debla: smrekove oblice; plot iz oblic in navpičnih kolov
    // okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica: naložil je še nekaj oblic, da ogenj ne bi ugasnil
SSKJ
oblíkovec -vca m (ī) 
  1. 1. nar. okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica: nasekati naročje oblikovcev
  2. 2. les. drobnejši neobdelan les, ki se uporablja zlasti za opornike: rov so podprli s hrastovimi oblikovci
SSKJ
oblízniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča; oblizniti se z jezikom; oblizniti si ustnico
    // ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled
  2. 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
    ●     ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
SSKJ
okóren -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne
    // neroden, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero
  2. 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
    1. a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero
    2. b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami
      // slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje
  3. 3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge
    okórno prisl.: okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti
SSKJ
okróglica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice
  2. 2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi
  3. 3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici
    ●     zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat
    ♦     etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje
Število zadetkov: 46