Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
frazêrstvo -a s (ȇ)
slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic: odklanjati frazerstvo v umetnosti; svojo strahopetnost je skrival za frazerstvo in junačenje; ceneno, puhlo frazerstvo / politično frazerstvo stranke
SSKJ²
frónda -e ž (ọ̑)
zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja:
SSKJ²
gángsterstvo -a s (á)
zlasti v ameriškem okolju pojavljanje gangsterjev in njihova dejavnost: zatirati gangsterstvo; pren. politično gangsterstvo
SSKJ²
geográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično-geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
 
geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku
SSKJ²
géopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje
2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji
    géopolítično prisl.:
    živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh
SSKJ²
glasílo -a s (í)
tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije: šolsko glasilo izhaja vsak mesec; študentje imajo svoje glasilo; kulturno, politično, strokovno glasilo; urednik društvenega glasila / v socializmu glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
SSKJ²
glásnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost glasnega: glasnost pogovora je upadala, začeli so govoriti šepetaje / zaradi glasnosti orkestra pevcev ni bilo slišati
2. jakost slušnega vtisa: glasnost tona; glasnost in barva zvoka; merjenje glasnosti
3. politično gibanje v Sovjetski zvezi v osemdesetih letih 20. stoletja, ki je zagovarjalo načelo odprtosti, transparentnosti v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju: s prihodom glasnosti in perestrojke so se pojavila prva znamenja demokratizacije
SSKJ²
glosírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. opremiti z glosami, opombami: glosirati verze; ironično glosirati
2. na kratko, navadno duhovito obravnavati kaj aktualnega: glosirati dnevne dogodke; samo bežno je glosiral politično usmerjenost države / revija je povabila udeležence, naj glosirajo posamezna stališča kongresa povedo svoje mnenje o njih
    glosíran -a -o:
    glosirana antologija pesmi
SSKJ²
gospóstvo1 tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ōknjiž.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
 
zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
SSKJ²
grebátorstvo -a s (ȃ)
dejavnost grebatorjev: obdolžiti koga grebatorstva; politično grebatorstvo; grebatorstvo za ocene
SSKJ²
hanzeátski -a -o prid. (ȃ)
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci
SSKJ²
hipnotizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od hipnotizirati: postopek, tehnika hipnotiziranja; sposobnost, spretnost hipnotiziranja / ekspr. odrsko, politično hipnotiziranje
SSKJ²
histeríja -e ž (ȋ)
1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● 
ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
SSKJ²
ideologíja -e ž (ȋ)
navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: desničarska, komunistična, marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma, komunizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija
// tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja; totalitarna ideologija / ideologija napredne inteligence
SSKJ²
ìlegála -e ž (ȉ-ȃ)
organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci
// navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. organizacija je bila v ilegali ilegalna
SSKJ²
independentíst -a m (ȋ)
publ. pripadnik gibanja za politično, ozemeljsko neodvisnost, zlasti na Tržaškem: italijanski independentisti
SSKJ²
indiferénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla
// ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse
2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten
♦ 
bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
SSKJ²
indoktrinácija -e ž (á)
glagolnik od indoktrinirati: intenzivirati politično indoktrinacijo / indoktrinacija mišljenja / biti pod stalno indoktrinacijo pod vplivom določene doktrine, nazora
SSKJ²
ìntoleránten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče
2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila
SSKJ²
iredentízem -zma m (ī)
za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi: hujskati k iredentizmu; italijanski iredentizem; pristaši iredentizma
Število zadetkov: 323