Zadetki iskanja
Pleteršnik
zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.
Pleteršnik
zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.
Svetokriški
zmešnjava -e ž zmeda: Achor hozhe rezhi, smeshnaua im. ed., shraj, inu ropotaine ǀ taiſti ſtrashni ſodni dan bò poln ſmeshnave rod. ed., kakor je prerokoval Saphonias ǀ Strah, inu druge ſmeshnave im. mn. snoterne nej ſò v'oblaſti zhloveka ǀ Job je djal, de leben tiga zhloveka je veiter, katere ſmeishnave tož. mn., inu teshave s'ſabo perneſſe ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri
Svetokriški
znotraj prisl. znotraj: snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj: od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
Svetokriški
žakelj -a m vreča, žakelj: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo, katera drusiga nej kakor en shakel im. ed. poln gnuſobe ǀ vun is shakla rod. ed. ſtreſſil ǀ en shakel tož. ed. dænariou je na miso poſtavil ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. Kateriga sa herptom dershim ǀ Dohtar sapovej … en shakal tož. ed. denarjou gori reſuti, inu yh od shlahte shtejti ǀ lete tatvine je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tož. ed. tiga zartaniga Beniamina ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko v' shakli mest. ed. kupit ǀ ga hozhe v shakle tož. mn. poloviti, inu s'palzamy ſtepſti ← srvnem. sackel, manj. od sac ‛vreča’ ← lat. saccus ← gr. σάκκος
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 168
Dostopnost