Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
brezizhóden -dna -o; bolj ~ (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) ~ položaj
brezizhódnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
SSKJ²
breznáden -dna -o prid. (ȃ)
knjiž. brezupen: breznaden boj; položaj je bil breznaden / breznadna zapuščenost
SSKJ²
brezperspektíven -vna -o prid. (ȋ)
ki je brez perspektive, upanja: težaven in brezperspektiven položaj; brezperspektivno životarjenje / to so nerealni in brezperspektivni načrti; brezperspektivne kolonialne vojne
// knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: film je pesimističen, brezperspektiven
Pravopis
brezperspektíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) ~ poklic; ~ položaj brezupen
brezperspektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ)
ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne
● ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik
    brezúpno prisl.:
    brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
Pravopis
brezúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ položaj |zelo težek|; poud. ~ nered |zelo velik|; Njegova bolezen je ~a
brezúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
SSKJ²
brodolómen -mna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje
Pravopis
brodolómen -mna -o (ọ́; ọ̑) poud. ~ položaj |nevaren, poguben|
brodolómni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a razbitina
Celotno geslo eSSKJ
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən] ETIMOLOGIJA: ↑brokat
SSKJ²
brzína -e ž (í)
1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost1: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini
Pravo
casus foederis -- --
Celotno geslo Frazemi
cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu, pustíti kóga na cedílu, púščati kóga na cedílu
Jezikovna
Citat kot premi govor ali samostojno?

zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...

Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

ali

Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

Jezikovna
Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma

Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).

Celotno geslo eSSKJ
copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim
FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
Avtomatika
cúrkovna cév -e ceví ž
Farmacija
cvétni líst -ega -a m
Celotno geslo Vezljivostni NG
čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za
Celotno geslo Frazemi
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj
Celotno geslo eSSKJ16
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Število zadetkov: 2479