Zadetki iskanja
Pleteršnik
cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
SSKJ²
izlovíti -ím dov., izlôvil (ī í)
rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik
// poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi
rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik
// poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi
Pravopis
izlovíti -ím dov. izlôvil -íla, nam. izlovít/izlovìt; drugo gl. loviti (í/ȋ í) rib. kaj ~ postrvi v ribniku |v celoti poloviti|
Celotno geslo
Etimološki
lovīti -ím nedov.
SSKJ²
Pravopis
Svetokriški
palica -e ž palica: palza im. ed. Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ KaKor ta nepametna shivina. Katera ſe boy te shibe, inu palze rod. ed. ǀ Kadar enimu pſu palzo tož. ed. poKashesh ſe prestrashi ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo tož. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo or. ed. po glavi ga buti, inu vubije ǀ suojga blishniga s'palzo or. ed. s'hiſhe ſtepe ǀ nad katerem nikatere palze tož. mn. ſò bily slomili ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami or. mn. tepſti ǀ s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy palzamy or. mn. neuſmilenu ſtepſti ǀ ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy or. mn. ſtepſti ǀ s' gorezhmy palzomy or. mn. ſta tepla
Pleteršnik
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
SSKJ²
po... ali pò... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
SSKJ²
polovíti -ím dov., polôvil (ī í)
1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo s čistilno napravo
2. z lovom iztrebiti: tu so polovili vse ribe
1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo s čistilno napravo
2. z lovom iztrebiti: tu so polovili vse ribe
Pravopis
polovíti -ím dov. polôvil -íla, nam. polovít/polovìt; polovljênje; drugo gl. loviti (í/ȋ í) koga/kaj ~ vse kokoši; poud. ~ tatove |drugega za drugim prijeti|
Pleteršnik
Pleteršnik
polovíti 2., -ím, vb. pf. nach einander abfangen, einfangen; kokoši, tatove p.; vse ribe, rake komu p., alle Fische, Krebse jemandem wegfangen.
Prekmurski
polovìti -ím dov. poloviti, ujeti: ár szo nistere glávne zburkase notri polôvili AIP 1876, br. 5, 3
polòvleni -a -o ujet: Naſzlejdnye je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72
polòvleni -a -o ujet: Naſzlejdnye je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72
Svetokriški
poloviti dov. poloviti: ta Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu, vſe karshenike polovit nedol. ǀ ga hozhe v shakle poloviti nedol., inu s'palzamy ſtepſti ǀ je bil poslal v' Sicilio Aureliana, de bi vſe karshenike polovil del. ed. m, inu pomuril ǀ reshit te, katere ſo bily polovili del. mn. m Vandulary ǀ sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili del. mn. m
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
Prekmurski
spolovìti -ím dov. poloviti, ujeti: potomtoga je Eliás vſze Báálove Proroke dáo ſzpoloviti KM 1796, 76; je Rákóczi zacsno czaszarszke oblasztnike szpoloviti KOJ 1848, 101
spolòvleni -a -o ujet: Ménsi krivci szo pa szpolovleni KOJ 1848, 118; fararov, steri szo szpolovleni bili KOJ 1914, 141; Mahometa II., ki je .. szpolovlenih bosniánszkih vojákov Janitsárszko vojszko osznouvo KOJ 1914, 63
spolòvleni -a -o ujet: Ménsi krivci szo pa szpolovleni KOJ 1848, 118; fararov, steri szo szpolovleni bili KOJ 1914, 141; Mahometa II., ki je .. szpolovlenih bosniánszkih vojákov Janitsárszko vojszko osznouvo KOJ 1914, 63
Svetokriški
stepsti1 dov. pretepsti: ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy ſtepſti nedol. ǀ bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti nedol. ǀ sapovej to S. Divizo neuſmilenu ſtepſt nedol. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli del. mn. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel, kateriga ſo bily obrupali, ſlekli, stepli del. mn. m, inu polniga ran na zeſti pustili leshati
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost