Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci
♦ astron., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk