Zadetki iskanja
Farmacija
Celotno geslo
Sprotni
dirkáčina samostalnik ženskega spola
- zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva računalniška igra, za katero je značilna akcija, dinamično, vznemirljivo vodenje vozila po različnih terenih
SSKJ²
disciplína -e ž (ȋ)
1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi
2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline
1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi
2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline
Celotno geslo
eSSKJ
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká]
- 1. iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNA, iz biologije DNK
SSKJ²
dobavíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki opravlja dobavo: glavna, pomembna dobaviteljica; zanesljiva dobaviteljica; dobaviteljica nafte, orožja, plina / država dobaviteljica
ženska ali država, ustanova, ki opravlja dobavo: glavna, pomembna dobaviteljica; zanesljiva dobaviteljica; dobaviteljica nafte, orožja, plina / država dobaviteljica
Davki
Pravo
Celotno geslo
ePravopis
Dolenje Gradišče
Predlog
Dolenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [dolénje gradíšče], rodilnik [dolénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Dolenjegradiščan in Gradiščan, Dolenjegradiščanka in Gradiščanka, Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin, dolenjegradiški in gradiški
Terminološka
Dolgoročna preživetvena sposobnost
Zanima me, kakšen je prevod nemškega termina Zukunftsfähigkeit , ki ga v našem podjetju uporabljamo širše kot izraz Nachhaltigkeit (sln. trajnost ). Zajema vidik trajnosti in tudi vidik oblikovanja prihodnosti, ki je še odprta. Med raziskovanjem smo našli naslednje možnosti: odpornost na izzive prihodnosti , prihodnja sposobnost preživetja , sposobnost za obstoj v prihodnosti , dolgoročna vzdržnost . Katera možnost se vam zdi najustreznejša? Imate morda kakšen drug predlog?
Zanima me, kakšen je prevod nemškega termina Zukunftsfähigkeit , ki ga v našem podjetju uporabljamo širše kot izraz Nachhaltigkeit (sln. trajnost ). Zajema vidik trajnosti in tudi vidik oblikovanja prihodnosti, ki je še odprta. Med raziskovanjem smo našli naslednje možnosti: odpornost na izzive prihodnosti , prihodnja sposobnost preživetja , sposobnost za obstoj v prihodnosti , dolgoročna vzdržnost . Katera možnost se vam zdi najustreznejša? Imate morda kakšen drug predlog?
SSKJ²
donátorica -e ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: radodarna, velika donatorica / država kot pomembna donatorica razvojne pomoči
knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: radodarna, velika donatorica / država kot pomembna donatorica razvojne pomoči
Urbanizem
SSKJ²
SSKJ²
dróbec -bca m (ọ̄)
1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce
// malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pisno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde
1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce
// malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pisno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde
SSKJ²
drobtína -e ž (í)
1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila
// ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe
3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila
// ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe
3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
Celotno geslo
eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
- 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
- 1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
- 1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
- 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
- 2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
- 2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Terminološka
Ekipa
Nekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Nekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Geografija
SSKJ²
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: to ni vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode
2. izključna pravica: ekskluziva je prednost, po drugi strani pa tudi tveganje, zlasti če trg izdelek zavrača
3. kar je izjemno, posebno: pri poročanju o dnevnih dogodkih je pogosto pomembna ekskluziva
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: to ni vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode
2. izključna pravica: ekskluziva je prednost, po drugi strani pa tudi tveganje, zlasti če trg izdelek zavrača
3. kar je izjemno, posebno: pri poročanju o dnevnih dogodkih je pogosto pomembna ekskluziva
SSKJ²
ekspedicíjski in ekspedícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na ekspedicijo: ekspedicijska oprema, prehrana / ekspedicijska skupina / pomembna vloga ekspedicijskega korpusa
nanašajoč se na ekspedicijo: ekspedicijska oprema, prehrana / ekspedicijska skupina / pomembna vloga ekspedicijskega korpusa
SSKJ²
etápa -e ž (ȃ)
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba
// predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge
2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap
3. nekdaj območje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi
♦ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba
// predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge
2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap
3. nekdaj območje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi
♦ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 382
Dostopnost