Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?
Jezikovna
Jezikovna
Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna
Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?
Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.
Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?
Pozimi obujemo bombažne nogavice.
Stekleni kozarci se razbijejo.
Jezikovna
Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?
Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.
Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.
Jezikovna
Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?
Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.
Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna
Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?
Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.
Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..
Jezikovna
Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Jezikovna
Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Jezikovna
Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?
Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.
Jezikovna
Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Jezikovna
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna
Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
- Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Jezikovna
»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni
Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Jezikovna
Beseda »gej« in SSKJ
Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?
Jezikovna
Beseda »kontekst« v pravnih besedilih
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
- Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
- Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
- Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
- Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.
Jezikovna
Besedna družina in lastna imena
Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.
Jezikovna
Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«
Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.
Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?
Jezikovna
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 354
Dostopnost