Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
 ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dà1 člen. (ȁ) knjiž.
1. izraža pritrjevanje; ant. ne1: »Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej!
● ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne
2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo; gledam te, da, pa te komaj spoznam; da, da, pa pojdimo; pomirila se je, da, celo smeje se že; grem zraven, to da, ne bom pa igral
3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim
4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri; sam.: odgovarja samo z da in ne; to je njegov odločni da
SSKJ²
hjá in hjà medm. (ȃ; ȁ)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.«
SSKJ²
hm [hə̀m in hm̀] medm. (ə̏; m̏)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
SSKJ²
hmkati -am [hə̀mkati] nedov. (ə̏)
ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni
SSKJ²
hmkniti -em [hə̀mkniti] dov. (ə̀ ə̏)
ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je
SSKJ²
já2 člen. (ȃ) pog.
1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar: jurček je pa ja ena najboljših gob; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata; pa ja (da); o, pa ja
2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati
// izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa
3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim
// izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov
4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo – ja, pa je ni bral; ostal je brez službe – ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da1
SSKJ²
m2 [ḿ] medm. (m̑)
navadno v členkovni zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da, mja1
SSKJ²
m-da [ḿ-dà] člen. (m̑-ȁ)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal
SSKJ²
mh [ḿhə̀] medm. (m̑-ə̏)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mh, kako to misliš?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mh, je prikimal
SSKJ²
mhm [ḿhḿ] medm. (m̑-m̑)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm
SSKJ²
mja1 tudi m-ja [ḿjá] medm. (m̑-ȃ)
pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti
SSKJ²
mm1 [ḿm] medm. (m̑)
1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: mm, so klobase dobre; mm(m), kako lepa ruta
2. izraža obotavljanje, pomislek: mm, nekam čudno diši
SSKJ²
níčev -a -o prid. (ī) ekspr.
1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje
SSKJ²
nò2 medm. (ȍ)
I.
1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no – in? je vprašal in zazehal
2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: no, to je urejeno; no, vidiš, saj gre; no, torej; no, no, to si dobro povedal; no, no, mu je pritrjeval
3. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: no, pa naj bo po vašem; no, da, pa jutri; pog.: no, ja, bomo pa tako naredili; no, ja, kaj hočemo, počasi gre
4. izraža nejevoljo, zavrnitev: no, glej jo, kako je nepotrpežljiva; no, zdaj pa imate tisto čudovito cesto; no, ali nisem rekel, da boš vse zmešal; no, veste kaj, tako pa ni treba govoriti; no, no, že dobro, preveč je te hvale
● ekspr. no, pa imamo izraža nejevoljo, jezo zaradi posledic prejšnjega ravnanja; ekspr. no, zdaj smo pa tam izraža spoznanje o težavnosti nastalega položaja
5. izraža obotavljanje, pomislek: no, da, morda je tako; no, nekako bo že šlo; no, bomo videli; to je, no, kako bi rekel, precej nerodno
6. izraža podkrepitev trditve: no, to bi bil hud, če bi te slišal; no, tako hudo pa spet ni; no, res nisem vedel; no, seveda; pog. a vi ste – no, saj smo vas pričakovali
7. v vezniški rabi navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: če bo tako, no, potem bo žalostno; hotela je proč, no, in zdaj je res odšla; no, prav, bom pa povedal / piše se tudi brez vejice no pa lahko noč / zaradi tega sem polemike vajen. No, kar me pri polemikah zanima, je dognati resnico
II. v členkovni rabi, navadno z velelnikom, zapostavljen
1. izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: daj mi no mir; nehaj no že s svojim sitnarjenjem; povej no, kaj misliš; pustite jo no z nami; naj jim no pove po pravici / bodite no pametni; bežite no; dajte no, tega ne verjamem; ne nori no; nikar no tako obupano ne glej
2. izraža presenečenje, začudenje: glej ga no, si že tu; poglejte si no, kaj so napravili
SSKJ²
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
    ovŕžen -a -o:
    ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev
SSKJ²
pomísel -sli [pomisəu̯] ž (ȋ)
1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom
2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka
3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli
SSKJ²
pomíslek -a [pomislək] m (ȋ)
1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov
2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico
SSKJ²
premíslek -a [premislək] m (ȋ)
1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
SSKJ²
rezêrva -e ž (ȇ)
1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi
2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči
// publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti
3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi
4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi
5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo
6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
♦ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov
Število zadetkov: 76