nò2 medm. (ȍ) I. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi;
no, reci kaj;
no, na dan z besedo;
daj roko, no;
tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no – in? je vprašal in zazehal 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: no, to je urejeno;
no, vidiš, saj gre;
no, torej;
no, no, to si dobro povedal;
no, no, mu je pritrjeval 3. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: no, pa naj bo po vašem;
no, da, pa jutri;
pog.: no, ja, bomo pa tako naredili;
no, ja, kaj hočemo, počasi gre 4. izraža nejevoljo, zavrnitev: no, glej jo, kako je nepotrpežljiva;
no, zdaj pa imate tisto čudovito cesto;
no, ali nisem rekel, da boš vse zmešal;
no, veste kaj, tako pa ni treba govoriti;
no, no, že dobro, preveč je te hvale
● ekspr. no, pa imamo izraža nejevoljo, jezo zaradi posledic prejšnjega ravnanja; ekspr. no, zdaj smo pa tam izraža spoznanje o težavnosti nastalega položaja5. izraža obotavljanje, pomislek: no, da, morda je tako;
no, nekako bo že šlo;
no, bomo videli;
to je, no, kako bi rekel, precej nerodno 6. izraža podkrepitev trditve: no, to bi bil hud, če bi te slišal;
no, tako hudo pa spet ni;
no, res nisem vedel;
no, seveda;
pog. a vi ste – no, saj smo vas pričakovali 7. v vezniški rabi navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: če bo tako, no, potem bo žalostno;
hotela je proč, no, in zdaj je res odšla;
no, prav, bom pa povedal / piše se tudi brez vejice no pa lahko noč / zaradi tega sem polemike vajen. No, kar me pri polemikah zanima, je dognati resnico II. v členkovni rabi, navadno z velelnikom, zapostavljen 1. izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: daj mi no mir;
nehaj no že s svojim sitnarjenjem;
povej no, kaj misliš;
pustite jo no z nami;
naj jim no pove po pravici / bodite no pametni; bežite no; dajte no, tega ne verjamem; ne nori no; nikar no tako obupano ne glej 2. izraža presenečenje, začudenje: glej ga no, si že tu;
poglejte si no, kaj so napravili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.