Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|
Pravopis
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Pravopis
nàjnazádnje tudi nájnazádnje mer. čas. prisl. (ȁȃ; ȃȃ) poud. |čisto nazadnje|: V to dolino pride pomlad ~
Pravopis
naznaníti in naznániti -im dov. naznáni -te in -íte; naznánil -íla, naznánit, naznánjen -a; naznánjenje; (naznánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ nesrečo, nevarnost; ~ prihod gostov; ~ tatu; naznaniti koga/kaj komu/čemu ~ prekupčevalca oblastem
naznaníti se in naznániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Pomlad se je že naznanila
naznaníti se in naznániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Pomlad se je že naznanila
Pravopis
Pravopis
pomlád -i ž, tož. ed. tudi na pómlad (ȃ) ~ prihaja; V dolini je že ~; na ~ se vrniti; Sneg je ležal globoko v ~; Bilo je lansko ~, neobč. lanske ~i; pesn. ~ se budi; publ. politična ~
Pravopis
pozeleníti -ím dov. pozelénil -íla; nam. pozelenít/pozelenìt; pozelenjênje; drugo gl. zeleniti (í/ȋ í) kaj Pomlad je pozelenila travnike
Pravopis
prebújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebújanje (ú) koga/kaj ~ otroka; poud. znati ~ zanimanje |vzbujati|; prebujati koga/kaj iz česa ~ otroka iz spanja
prebújati se -am se (ú) počasi se prebujati; poud. Pomlad se ~a |se pojavlja, nastaja|
prebújati se -am se (ú) počasi se prebujati; poud. Pomlad se ~a |se pojavlja, nastaja|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
prerodíti -ím dov. preródil -íla, nam. prerodít/prerodìt, prerojèn -êna; prerojênje; drugo gl. roditi (í/ȋ í) koga/kaj Pomlad ~i zemljo
prerodíti se -ím se (í/ȋ í) Zemlja se je prerodila; duševno se preroditi
prerodíti se -ím se (í/ȋ í) Zemlja se je prerodila; duševno se preroditi
Pravopis
prevéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevéšanje (ẹ́) kaj ~ noge čez rob ležišča
prevéšati se -am se (ẹ́) Čoln se ~a na desno; poud. prevešati se v kaj Pomlad se je začela prevešati v poletje |je začela prehajati|
prevéšati se -am se (ẹ́) Čoln se ~a na desno; poud. prevešati se v kaj Pomlad se je začela prevešati v poletje |je začela prehajati|
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se
Pravopis
razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvèl se -cvelà se in razcvèl se -cvêla se in razcvetèl se -tlà se; razcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablane so se razcvele; poud.: Po vojni se je mesto razcvelo |zelo razvilo, razširilo|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvèsti tudi razcvestì -cvetèm [və in ve] (ə̀/ȉ ȅ) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvêsti se, razcveteti se
razcvèsti tudi razcvestì -cvetèm [və in ve] (ə̀/ȉ ȅ) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvêsti se, razcveteti se
Pravopis
slutíti in slútiti -im nedov. slúti -te in -íte, -èč -éča; slútil -íla, slútit, slúten -a; slútenje; (slútit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ) koga/kaj ~ nevarnost; ~ pomlad; ~ zasledovalce v temi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost