Zadetki iskanja
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso
1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjerkoli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda
2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti
2. povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo
3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo
- mrazèč -éča -e:
mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga
glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje; ponižanja so se vrstila drugo za drugim
// stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote
ponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel; te knjige ne morem utrpeti; dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj evrov bo že vsak utrpel
2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube; utrpeti precejšnjo škodo; publ. utrpeli so različne nevšečnosti imeli
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je osebek deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: utrpeti ponižanje; moštvo je utrpelo poraz je bilo poraženo; v nesreči je utrpela hude poškodbe se je hudo poškodovala / knjiž. organizem lahko utrpi začasno povečanje sladkorja v krvi prenese, zdrži
povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarec z bičem zaskeli / oko me je zaskelelo / brezoseb.: zaskelelo ga je od udarcev; zaskelelo ga je v kolenu / sončna svetloba ga zaskeli v oči
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: krivica, ponižanje zaskeli človeka