Zadetki iskanja
Pleteršnik
pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
SSKJ²
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
Vorenc
popek2 m, F8, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemascere, berſt, ali popke gnati; nympha, en malu reṡzviten popek na roṡhi; oculi arborum, popki na drevji; oculi ramorum, popki na vejah; panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih; utriculi, ty neraṡzviteni popki per roṡhah; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik
SSKJ²
pópje -a s (ọ̄)
več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju
več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju
Prekmurski
Pleteršnik
razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
Pleteršnik
razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.
SSKJ²
razpustíti -ím dov., razpústil (ī í)
1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili
2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov
3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti
// narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala
1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili
2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov
3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti
// narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala
- razpustíti se
1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti
2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti
- razpuščèn -êna -o:
razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti
SSKJ²
razpúščati -am nedov. (ú)
1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo
2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane
3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju
// delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast
1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo
2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane
3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju
// delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast
- razpúščati se
1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpuščajo / spolno se razpuščati
2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpuščajo / v rebri se razpušča prvi teloh začenja cveteti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
vêja-esamostalnik ženskega spola
- stranski poganjek, del
- veja česa
- , veja v/na čem, kje
- , veja za kaj
- , veja s čim
- osamosvojeni del dejavnosti, področja
- veja česa
- , veja v/na čem, kje
- , veja za kaj
- , veja s čim
Vorenc
veja ž, F21, abrúmpere ramum, veyo odzheſniti; frondarius, -a, -um, kar k'veyam ſliſhi; frondeus, -a, -um, is ṡelenih vey; frons, -dis, frondes, ṡelene veye; oculi ramorum, popki na vejah; ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; ramus, -mi, veya, odraſilk
Celotno geslo
ePravopis
virginijski
Predlog
virginijska virginijsko in virginski virginska virginsko pridevnikIZGOVOR: [virgínijski]
ZVEZE: virginijski/virginski nepozebnik
PRIMERJAJ: Virginijska deklaracija o pravicah
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
žbíca -e ž (í)
1. zastar. žebljiček za podkovanje čevljev: zabijati žbice v podplate / petne žbice
2. špica1, napera: žbice na kolesih starinskih avtomobilov / dežnik z zvito žbico
3. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: dati v kompot nageljnove žbice; vino z nageljnovimi žbicami
1. zastar. žebljiček za podkovanje čevljev: zabijati žbice v podplate / petne žbice
2. špica1, napera: žbice na kolesih starinskih avtomobilov / dežnik z zvito žbico
3. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: dati v kompot nageljnove žbice; vino z nageljnovimi žbicami
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
žbíčevec -vca m (í)
bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum:
bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum:
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost