Zadetki iskanja
Geografija
Jezikovna
O samostalniku »glorija« v SSKJ
Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Jezikovna
Osebni zaimek in SSKJ2
Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.
SSKJ²
ozíroma vez. (ȋ) publ., v ločnem priredju
1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let; prileteli sta dve letali, in sicer z nemško oziroma francosko oznako / zaposleni se lahko upokojijo, ko dopolnijo moški štirideset oziroma [oz.] ženske petintrideset let delovne dobe in
2. v členkovni rabi za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gledališče je oziroma naj bi bilo središče kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko počne, kar hoče; ko sva prišla oziroma prilezla na vrh, sva morala leči ali bolje rečeno; šport oziroma alpinizem je gojil od mladih nog pravzaprav
3. ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku / naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige
1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let; prileteli sta dve letali, in sicer z nemško oziroma francosko oznako / zaposleni se lahko upokojijo, ko dopolnijo moški štirideset oziroma [oz.] ženske petintrideset let delovne dobe in
2. v členkovni rabi za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gledališče je oziroma naj bi bilo središče kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko počne, kar hoče; ko sva prišla oziroma prilezla na vrh, sva morala leči ali bolje rečeno; šport oziroma alpinizem je gojil od mladih nog pravzaprav
3. ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku / naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Pisava tujih imen z ločevalnimi znamenji: »Castaneda« ali »Castañeda«
Kako pišem tuj priimek: Castaneda ali Castañeda?
Celotno geslo
Sinonimni
pogósti -a -o prid.
ki se večkrat pojavi, ponovi
SINONIMI:
frekventni, pogostni, knj.izroč. česti, star. navadni, ekspr. nenehni, ekspr. neprenehni, ekspr. neprestani, ekspr. neredki, pog. stalni
GLEJ ŠE: redki2
Jezikovna
Pomen besedne zveze »v bistvu«
Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.
Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.
Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.
Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.
SSKJ²
poprávek -vka m (ȃ)
1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
// kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala – s popravki od pet do deset metrov
2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
// vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost:
1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
// kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala – s popravki od pet do deset metrov
2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
// vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost:
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
poprȃvək, -vka, m. die Verbesserung, die Ausbesserung, die Herstellung; die Correctur, die Berichtigung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Prekmurski
pòpravek -vka m popravek, popravilo: ino nyim dovoli z-málim popravkom negdasnye pravice obdr'sati KOJ 1848, 116; komi je taki neogiblivih popravkov potrejbnoszt v-ocsi szijjala KOJ 1845, 3; sze vogerszki Ország po k-csaszomiszli primerjenih popravkaj na diko, ino bogásztvo zdigáva KOJ 1848, 123
Celotno geslo
Kostelski
Davki
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
popráviti -ȃvim dov.
SSKJ²
posodobítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od posodobiti: nujna, temeljita posodobitev cest, železniške infrastrukture; tehnološka posodobitev proizvodnje; naložbe v posodobitev; načrt, sredstva za posodobitev; posodobitev in avtomatizacija
2. nav. mn. popravek za izboljšanje učinkovitosti, stabilnosti, varnosti programske opreme: samodejne posodobitve / čarovnik za posodobitev (gonilnika)
1. glagolnik od posodobiti: nujna, temeljita posodobitev cest, železniške infrastrukture; tehnološka posodobitev proizvodnje; naložbe v posodobitev; načrt, sredstva za posodobitev; posodobitev in avtomatizacija
2. nav. mn. popravek za izboljšanje učinkovitosti, stabilnosti, varnosti programske opreme: samodejne posodobitve / čarovnik za posodobitev (gonilnika)
SSKJ²
pràvzapràv člen. (ȁ-ȁ)
1. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: pravzaprav mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; pravzaprav si samo domišlja, da je bolan; pravzaprav rajši vidim, da ostaneš doma
// izraža pridržek: hudoben pravzaprav ni, pač pa nagajiv
// poudarja trditev: moški ste pravzaprav vsi enaki
2. izraža popravek prej povedanega: šport, pravzaprav alpinizem, mu veliko pomeni; vsi smo rekli, pravzaprav stric je rekel, naj že gre; pošteno sva lačna, in žejna tudi. Pravzaprav žejna še bolj
3. v vprašalnih stavkih poudarja ugibanje: kje pa si pravzaprav; koliko je pravzaprav ura; kaj pravzaprav hočeš od mene; za kaj pa pravzaprav gre / sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem
1. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: pravzaprav mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; pravzaprav si samo domišlja, da je bolan; pravzaprav rajši vidim, da ostaneš doma
// izraža pridržek: hudoben pravzaprav ni, pač pa nagajiv
// poudarja trditev: moški ste pravzaprav vsi enaki
2. izraža popravek prej povedanega: šport, pravzaprav alpinizem, mu veliko pomeni; vsi smo rekli, pravzaprav stric je rekel, naj že gre; pošteno sva lačna, in žejna tudi. Pravzaprav žejna še bolj
3. v vprašalnih stavkih poudarja ugibanje: kje pa si pravzaprav; koliko je pravzaprav ura; kaj pravzaprav hočeš od mene; za kaj pa pravzaprav gre / sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem
Geografija
Število zadetkov: 56
Dostopnost