Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
corrigenda -gend [korigéndas mn. (ẹ̑)
tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
SSKJ²
errata errat [erátas mn. (ȃ)
tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
SSKJ²
hròšč hrôšča m (ȍ ó)
1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča
 
zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
2. pog. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
3. rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema: odprava hrošča; računalniški hrošč; v paketu bodo zbrani popravki za hrošče in morebitne nadgradnje sistema / milenijski hrošč ki bi se lahko pokazal ob prehodu na 1. januar 2000
SSKJ²
kásen -sna -o tudi prid., kasnêjši (á)
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov)
3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje
4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
5. zastar. počasen, zamuden1kasna in težavna vožnja
    kásno in kasnó, kasnêje stil. kášnje
    1. prislov od kasen:
    a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo
    b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč
    c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati
    2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh
SSKJ²
pokváriti -im dov. (á ȃ)
1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; računalnik se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
// povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
● 
ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo
    pokváriti se 
    postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila
    pokvárjen -a -o:
    pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek
SSKJ²
poprávek -vka m (ȃ)
1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
 
tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
// kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala – s popravki od pet do deset metrov
2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
// vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost:
SSKJ²
pôzen -zna -o prid., peti pomen poznêjši (ó ō)
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim / pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že / dočakal je pozno starost visoko / pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
 
ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
// nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
♦ 
gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
    pôzno 
    1. prislov od pozen:
    a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
    b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer / pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
    c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
    2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
    ● 
    ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
SSKJ²
preklíc -a m (ȋ)
glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica
SSKJ²
téksten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo
 
lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
SSKJ²
vstávek -vka m (ȃ)
kar je vstavljeno v kaj: palica s kovinskimi vstavki
// obrt. ustrezno oblikovan kos tkanine, ki se všije v oblačilo na določenem mestu zaradi kroja ali za popestritev: okrasni vstavek pri bluzi; bogata, z zvončastimi vstavki razširjena krila
// v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki: vriniti vstavek v pogodbo; avtorjevi popravki in vstavki

Slovenski pravopis

Pravopis
corrigénda -énd [kori] s mn. -am -- -ah -ami (ẹ̑) biblio. popravki
Pravopis
dopolnítev -tve [u̯n] ž, pojm. (ȋ) ~ zalog; števn. ~e in popravki
Pravopis
eráta -át s mn. -am -- -ah -ami (ȃ) biblio. popravki
Pravopis
léktorski -a -o (ẹ́) ~i popravki

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
hròšč hrôšča m
1.
žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. hrošček, ekspr. kukec, star. žužek
2.
rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema
SINONIMI:
rač., žarg. bug, rač. računalniški hrošč
GLEJ ŠE: prosnica
Celotno geslo Sinonimni
pokváriti -im dov.
1.
kaj narediti kaj slabše, neuporabno
SINONIMI:
2.
kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
SINONIMI:
skvariti, ekspr. skaziti, ekspr. zmrcvariti
3.
komu kaj povzročiti, da je kaj za koga manj ugodno, prijetno
SINONIMI:
skvariti, ekspr. pokaziti, ekspr. razonegaviti, pog. sfižiti, ekspr. skaliti1, ekspr. skaziti
4.
koga povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu
SINONIMI:
skvariti, ekspr. izmaličiti, ekspr. izpriditi, ekspr. pohabiti, star. pokaziti, star. popačiti, star. skaziti, ekspr. skrotovičiti, star. spačiti
Celotno geslo Sinonimni
poprávki -ov m mn., mn. v sin. nizu
tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
SINONIMI:
tisk. corrigenda, tisk. errata

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
pràg Frazemi s sestavino pràg:
bíti na prágu čésa, bitina prágu smŕti, bíti na prágu življênja, metánje čez pràg, metáti kóga čez pràg, na prágu življênja, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, vréči kóga čez pràg
Celotno geslo Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kako razumeti slovarska napotila: stališče in mnenje (2)

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta v zvezi z besedno zvezo zavzeti stališče; tako glagol zavzeti kot stališče sta v SP in SSKJ označena kot publicistična:

  • ZAVZETI: publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
  • STALIŠČE: publ. mnenje, pogled.

Stališča ne moremo nadomestiti z drugim terminom, ker so tako poimenovani akti, ki se sprejmejo v Evropskem parlamentu in Svetu (Stališče Evropskega parlamenta, Stališče Sveta v prvi obravnavi). Zanima pa me, ali lahko v navedenem primeru uporabimo glagol zavzeti, tj. zavzeti stališče, ter ali lahko v uradnih besedilih (npr. zakonodajnih aktih) uporabljamo izraze, ki so v SP oz. SSKJ označeni kot publicistični.

Bi torej lahko v navedenem primeru uporabili omenjeno besedno zvezo ali bi jo bilo bolje nadomestiti z manj zaznamovano zastopati stališče?

Žal je zveza zavzeti stališče tudi v novem slovarju označena kot publicistična.

Število zadetkov: 23