Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
zaukazati dov., F10, admandare, ẛavkaẛati, perporozhiti; commendare, ẛapovédati, ẛavkaẛati, perporozhiti, narozhiti; demandare, ṡavkaṡati; efficere, opraviti, ẛavkaṡati; imperare, ṡavkaṡati, ṡavkaṡovati; imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati; injungere, naloṡhiti, ṡavkaṡati, tudi v'kúp ṡloṡhiti; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; mandare, ṡavkaṡati, ṡavkaṡovati, poſlati, porozhiti; praemandare, naprei poſlati, ali poprei ṡavkaṡati
Vorenc
zavezati dov., F13, alligo, -are, pervèẛati, ẛavèsati, obvèẛati; authorare, s'oblaſtio ṡavèṡati; devincire, ẛavèẛati; illigare, ṡavèṡati, ṡavoṡlati; innectere, ṡavèṡati, navèṡati, ṡavoṡlati; obligare, ṡavèṡati, ṡavèṡovati, ṡaſtaviti, terdnu oblubiti; obnubere caput, glavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo; praeligare, naprei ṡavèṡati, ali poprei ṡavèṡati; religare, mozhnú ṡavèṡati, prevèṡati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena mozhna auba
Svetokriški
zavezati -vežem dov. zavezati, zvezati: ſi bò puſtil jeſik od hudizha savesat nedol., de vſih naglaunih grehou ſe nebò spovedal ǀ jeſt ſi nej ſim puſtil jeſik saveſat nedol. od hudizha ǀ ſe pofliſſa greshnikom, inu greshnizam jeſik saveſſat nedol. ǀ kakor tuoja molitva na shnable pride prezej saveshesh 2. ed. vſe tu kar bi moglu tedi shkoduvati ǀ v'tej desheli Sina dekelzam noge ſavesheio 3. mn. de is hishe nemorio ǀ je bil en kmet vſe ſvoje danarje vener mejhur poſtavil, inu saveſal del. ed. m ǀ Gdu je bil savesal del. ed. m usta unim lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ hudizh je bil timu zhloveku jeſik saveſſal del. ed. m, de nej mogal govorit ǀ kadar en laſſ je ny s' glave padil je taiſtiga gori vsdignil, v' slatu ſaveſſal del. ed. m ǀ je bil v' jamo teh levou prishal, inu vſta savisal del. ed. m, de Daniela nej ſó mogli reſtergat ǀ ona nogo na en Camen poſtavi, de bi ſi shulin savesala del. ed. ž ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali del. mn. m ǀ bi hotel, de vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene, ter de bi savesale del. mn. ž moje ſerze zavezati se 1. zaobljubiti se, zavezati se: s ketnamy teh oblub taku mozhnu ſe saveſſat nedol., de nikuli obedn yh nebo mogal reishit ǀ perſeshem, inu ſe saveshem 1. ed. de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ imash veliku rezhy premislit, inu slaſti dar S. Duha, inu gnado Boshio na pomozh klizat poprei kakor ſe saveshesh 2. ed. ǀ je treba Boga na pomozh klizat poprei, kakor edn ſe ſaveshe 3. ed. v' ſtan Sakonski ǀ poprei kakor k'pravi pameti prideio s'beſſedo, inu diainom ſe ſavesheio 3. mn. ǀ Zhe ſe bodo saveſali del. mn. m s' oblubo te Klauſuræ ǀ aku ſe bodo saveſſali del. mn. m s' oblubo 2. zvezati se, povezati se: njega ſerze ſe je savesalu del. ed. s s' Davidavim ſerzam
Vorenc
zavijati1 nedov., F2, praelum intorquere, preſho ṡaviati; protropum, vel protropium, preſhovanîa tá pervi moſht, kateri tézhe poprei, kakòr preſho ṡavia
Svetokriški
zavreči -vržem dov. zavreči: imaio prozh od ſebe saurezhi nedol. kar je poſvejtniga ǀ poprei ti imash vſe tvoje Malike reſtauzhi, inu ſaurezhi nedol. ǀ taiſtiga danas moli, jutre pak savershe 3. ed., inu eniga drugiga isvoli ǀ Satorai takushne Bug savarshe 3. ed., inu Kumaj eniga najde Kateri prau niemu shlushi ǀ nam je shal is ſerza de tebe Nashiga ſtvarnika ſmò ſapuſtili, inu druge bogove molili, katere sdaj k'ſnaminu prave grevinge vſe sauershemo 1. mn. ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla, inu ſaversite vel. 2. mn. yh prozh ǀ G. Bug bo leto shibo savergal del. ed. m, inu ſvoj Sveti shegin vam dal ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil del. ed. m kakor Crates Philoſophus ǀ shidane guante ſo savergli del. mn. m ostre inu bodezhe ſo oblekli
Vorenc
zdrav prid., F30, ave, Búg te primi, ẛdrou bodi; columis, ẛdrou, friſhen; incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl; praesanascere, poprei oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati; salubris, -re, dober, ṡdrav; valens, ṡdrau; valetudinarius, -a, -um, boleihou, hudú ṡdrou; vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán, friſhin, urin
Svetokriški
zglihati -am dvovid. 1. primerjati: Rupertus Appat vuzhenu sgliha 3. ed. lete Chriſtuſave beſſede s' beſſedami Viſſokih Peiſſmi 2. pripraviti k soglasju: k'ſadnimu vener ſo yh bili sglihali, de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz zglihati se 1. soglašati, zediniti se: tudi Vuzheni ki ſe nej ſo mogli sglihat nedol., v' tem kir nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi prebivat, drugi pak pravio, drugi pak pravio, de je bulshi ſa zhloveka, kadar je ſam ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio 3. mn. v' letem s' Philoſophamy ǀ Ali vener ſe neshlihaio +3. mn. v' tem kir eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah, inu v' obilnoſti tiga blaga: Drugi v' tej poſvejtni zhaſti 2. pogoditi se: lety bi hoteli dober kup imeiti, uny pak dragu dershè, de sglihat nedol. ſe nesamoreo, ampak s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio ǀ ſatorai ſe sgliha 3. ed. s'zholnariam s'eno libro ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio 3. mn. ǀ ſe je bil sglihal del. ed. m s' enem shushtarjam, de ſe ima mertu dellat ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali del. mn. m, inu ſe sagvishali sa lon 3. pobotati se: ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue della, tedaj ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam, vashim ſe sglihat nedol. ǀ Paſter ſe puſti pregovorit, ſe sglihata 3. dv., roko ſi data, de hozheta priatela biti, inu per dobrem myri shiveti ǀ Glihi vishi G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 3. mn. ǀ Aku ſe sglihaio 3. mn., taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni ǀ je bil potalashil Pravizo Boshio, inu jo s' Miloſtio sglihal del. ed. m ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala del. dv. m ǀ ſe ſo bili shlihali del. mn. m 4. skladati se: vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha +3. ed. s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio 3. mn. ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho sglihala del. ed. ž, ga je pustil odrejti → glihati
Vorenc
zgoden prid., F4, matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; preciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu; sublucanus, -a, -um, ṡgudin; tempestivus, -a, -um, ṡgudni
Vorenc
Svetokriški
zmrzel -zla prid. 1. mrzel, hladen: tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte, cellu tvoje truplu terdu, inu ſmershlu im. ed. s ǀ byshimo od tiga smersliga rod. ed. m greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kadar vidish eniga naſiga od mrasa smersliga tož. ed. m ži., inu ga nepokrijesh ǀ bodò terdi kakor led, inu diamant, inu ſmersli im. mn. m kakor ſnejh ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi or. mn. shpishamij sa dobru vſeli 2. hladen, negoreč, malodušen: grè s' Zerkue ble smersla im. ed. ž, kakor je bila poprei ǀ resgreje kar je smersliga rod. ed. s, inu szhisti kar je umadesheniga ǀ Oh nehualeshni karsheniki! Oh terdiga, ſmersliga rod. ed. s ſerza ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela ſvoje ſmerslu tož. ed. s ſerze ǀ Smersla im. dv. m gvishnu ſta bila una dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus ǀ vſi ſmersli im. mn. m oſtanemo ǀ de bi ſi lih vashe ſerza sdaj ſmersle im. mn. ž/s bile ǀ s'smerslih rod. mn. ſtury gorezhe od ognia lubesni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle tož. mn. ž/s ſarze teh ludy ǀ nyh smersla tož. mn. s ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ njeh temna, inu ſmersla tož. mn. s ſerza je bila reſuetila
Vorenc
znati nedov., F47, auletris, -dis, ena pevkinîa, katera ẛná piskati; conscire, ẛnati; constare, ẛa gviſhnu ẛnati; constat omnibus, vſi vedó, ẛnajo; incautus, -a, -um, nevarin, kateri ſe ne ṡna varovati, nevarni; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; memoriter scire, s'vunai ṡnati, na pamet ṡnati; nescire, ne ṡnati; noscere, noſse, ṡnati, poṡnati; praescita, -orum, te rizhy, katere ſo ſe poprei ṡnale, ali veidile; scire, veiditi, ṡnati, vmeiti; prim. neznati
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Svetokriški
znesti znesem dov. 1. razširiti govorico: stu lash ſe zhes tuojga blishniga smislish, inu sneſesh 2. ed. ǀ kakor ſim od drusyh shlishal, taku ſim drugim povedal, nej gleda leta, kateri je ner poprei vun sneſſil del. ed. m ǀ de ſi lih ta dua ſtara mosha ſta letu vun sneſla del. dv. m, morebiti de ſta ſe slagala 2. znesti: jeiza ſneſseio 3. mn. inu pisheta ſvalè
Vorenc
zrel prid., F15, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu; ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti; maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti; maturescens, ṡrél perhajozhi; maturiſsimus, cilú do konza ṡrél; maturus, -a, -um, ṡrél; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka; praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrel; praecox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali gnoinu perhajati; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 15
- 16
- 17
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 355
Dostopnost