Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?
Jezikovna
Angleško »quantifiers«, slovensko pa ...
V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...
Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?
Jezikovna
Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«
Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Jezikovna
Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«
Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík
Jezikovna
Imena mednarodnih aktov – velika ali mala začetnica?
V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?
Jezikovna
Ime portugalskega pomorščaka – »Bartolomeu Dias«
Ali se vam zdi pravilno sloveniti ime Bartolomeu Dias v Bartolomeu Diaz? To je najpogostejša varianta v Gigafidi, sicer ne z velikim naskokom. Ampak ali ne bi v tem primeru moral sloveniti oboje, torej: Bartolomej Diaz?
Jezikovna
Izpust kazalnega zaimka, kadar je nanosnica oziralnega odvisnika, in prenos sklona pri tem
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Jezikovna
Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Jezikovna
Kaj je bolje: »šparglji« ali »beluši«?
Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.
Jezikovna
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna
Kakšno je razmerje med izrazoma »narekovaji« in »navednice«?
Kakšno je razmerje med izrazoma narekovaji in navednice?
Jezikovna
Kdaj in zakaj pišemo »svet staršev« z malo oz. veliko začetnico?
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Jezikovna
Kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z »nj« in »lj«?
Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.
Jezikovna
Narekovaj in končno ločilo
Kako je prav oz. kje je pravilna "lega" pike pri zapisu v narekovajih, npr.:
- Odgovorili so, da ta trditev »sploh ne drži« ali »ne drži.« ALI
- Odgovorili so, da ta trditev »sploh ne drži« ali »ne drži«.
Je torej čisto na koncu povedi ali je pred narekovajem?
Jezikovna
Narekovaji v časopisnih naslovih
Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.
Jezikovna
(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov
V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?
Jezikovna
Novi izrazi: »droniranje«, »dronirati«
V (a)socialnih medijih sem opazila domiselno uporabo besede droniranje / dronirati. Iz konteksta domnevam, da pomeni približno tako: ciljni napad na tarčo/osebo, kar je jasno, da je v zvezi z droni.
Beseda droniranje / dronirati se mi zdi domiselna, ustrezna času, prostoru, alforitmom in domnevno umetni inteligenci [AI].
Jezikovna
Povratno svojilni zaimek
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
- Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
- Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
- Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
- Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
- S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
- Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
- Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
- Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
- Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
- Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
- Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
- Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
- Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
- Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost