Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
amerikánka -e ž (ȃ) pog.  
  1. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
  2. 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
  3. 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
SSKJ
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SSKJ
apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
SSKJ
ás1 -a m (ȃ) 
  1. 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
  2. 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav., iron. ti si pa as
SSKJ
avditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
SSKJ
bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) 
  1. 1. stopnjuje
    1. a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
    2. b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
  2. 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
    ●     bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
  3. 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
SSKJ
brigáda -e ž (ȃ) 
  1. 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada
    // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade
  2. 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada
    // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
SSKJ
císta -e ž (ȋ) 
  1. 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku
  2. 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami
  3. 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
SSKJ
cvíčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči
// kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
SSKJ
čepràv vez. (ȁ) v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo
// za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek
// za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen
● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne
SSKJ
čévelj -vlja m (ẹ̑) 
  1. 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez
    ●     ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
    // nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami
  2. 2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji
  3. 3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja
    // nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren)
    ♦     elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge
SSKJ
defetišizácija -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije
SSKJ
defetišizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti videz, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizirati preživele politične dogme
SSKJ
delikatésa -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa
  2. 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi
SSKJ
deputácija -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti
SSKJ
deputát1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat
// v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
SSKJ
diferenciácija -e ž (á) nastajanje razlik v čem: nastala, poglabljala se je diferenciacija v stranki; ideološka, politična diferenciacija; diferenciacija znanosti na prelomu stoletja / družbena, razredna diferenciacija; diferenciacija na vasi nastajanje gospodarskih in družbenih razlik pri vaškem prebivalstvu, razslojevanje
// dialektološka diferenciacija; diferenciacija praslovanščine / publ. diferenciacija cen za prevoz na posameznih relacijah različno določanje cen glede na razdaljo
♦ biol. diferenciacija celic razvoj celic s posebno obliko in zgradbo, ki ustreza njihovi funkciji
SSKJ
disciplínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo
♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva
    disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo
SSKJ
diskrétnost1 -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost diskretnega1: diskretnost je njegova vrlina; sramežljiva diskretnost / potrebna je stroga diskretnost / posebno nam je ugajala diskretnost dekoracije
SSKJ
dognánost -i ž (á) značilnost dognanega: jezikovna dognanost daje delu še posebno vrednost; oblikovna, tehnična, umetniška dognanost; dognanost pesmi, skladbe; težnja po dognanosti
Število zadetkov: 231