Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/2011, 97/2011-popr. in 109/2012) določa, da se tuji znanstveni naslov lahko navaja v izvorni obliki. »Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik.« Na primer: Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA). Odgovor o Mag. Phil. (za naziv, pridobljen v Avstriji) navaja samo zakon in zapis v izvorni obliki.
Zanima me, kako ravnati v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih, saj nas prislov »lahko« odvezuje od striktne rabe navajanja izvornega naziva in ustanov(e) v celoti, po mojem primernega za uradne listine besedila. Ali bi bilo v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih primerno prevajati nazive in bi bilo pravilno ddr. Klemen Jaklič ali zgolj dr. Klemen Jaklič, kot se na MVZI sklicujejo na »zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih«? Bi bila Mag. Phil. Ana Novak z avstrijskim nazivom lahko mag. fil.?
Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?
Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.
Zanima me, če obstaja pravilo, kdaj se lahko uporabi zaimek le-ta, kdaj pa je tisti le odveč in je dovolj zgolj ta. Mogoče tudi, kdaj je nujno uporabiti zvezo le-ta? Npr.: Včeraj smo pili sok, le-ta/ta mi je bil všeč.
Bi lahko v tem primeru zamenjali tudi s slednji? In še en primer:
Pravljice berem redno otrokom, le-teh/teh se nikoli ne naveličajo.
Hvala za odgovor.
Zanima me, kakšen je standard zapisovanja za primer 1780 leta.
Torej:
- v 1780-ih letih
- v 1780. letih
- v 80. letih 18. stoletja
- v osemdesetih letih 18. stoletja
Kateri zapisi so pravilni? Kateri se preferirajo in kje se preferirajo?