brzojàv -áva m (ȁ á)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu; doseg brzojava / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// sporočilo, poslano s tako napravo: poslati, prejeti brzojav; dešifrirati besedilo brzojava
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk:
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
esemès -êsa m (ȅ ȇ)
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu: poslati esemes [SMS]; nekateri mladostniki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu: poslati esemes [SMS]; nekateri mladostniki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni
SSKJ²
konvenírati -am nedov. (ȋ)
knjiž., navadno z dajalnikom ustrezati, biti primeren: poslano blago nam konvenira
knjiž., navadno z dajalnikom ustrezati, biti primeren: poslano blago nam konvenira
SSKJ²
odposláti -póšljem dov., odpôšlji odpošljíte (á ọ́)
1. narediti, da je kaj poslano naslovniku: pisma še ni odposlal; odposlati pošiljko
2. narediti, da kdo odide kam s posebno nalogo: odposlali so ga v mesto, da bi vse uredil; odposlali so jih naprej
1. narediti, da je kaj poslano naslovniku: pisma še ni odposlal; odposlati pošiljko
2. narediti, da kdo odide kam s posebno nalogo: odposlali so ga v mesto, da bi vse uredil; odposlali so jih naprej
- odposlán -a -o:
številka odposlanega dopisa
SSKJ²
SSKJ²
posláti póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́)
1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
2. izraziti željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
2. izraziti željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
- poslán -a -o:
zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo
SSKJ²
SMS in sms -a in SMS in sms -ja [prva oblika esemès -êsa; druga oblika səməsə̀] m (ȅ ȇ; ə̏) krat.
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu: poslati SMS; glasovati, obveščati prek SMS-a, po SMS-ju; napaka pri pošiljanju SMS-a; cene za SMS-e; klici in SMS-ji; prvi del zloženk: SMS-glasovanje; SMS-obveščanje; SMS-sporočilo
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu: poslati SMS; glasovati, obveščati prek SMS-a, po SMS-ju; napaka pri pošiljanju SMS-a; cene za SMS-e; klici in SMS-ji; prvi del zloženk: SMS-glasovanje; SMS-obveščanje; SMS-sporočilo
SSKJ²
upoštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge
knjiž. upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge
- upoštét -a -o:
poslano gradivo v zbirki še ni upošteto
SSKJ²
zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
- zadovoljeváti se z orodnikom
biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
- zadovoljujóč -a -e:
nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost
● publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
Število zadetkov: 9
Dostopnost