kazálec -lca [kazau̯ca tudi kazalca] m (ȃ)
1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal
// smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec
2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni
3. grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo: premikati kazalec po zaslonu; prilepiti besedilo na mesto kazalca
4. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha
♦ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
kódeks -a m (ọ̑)
1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov
2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov
2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
SSKJ²
maníra -e ž (ȋ)
1. nav. mn. način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami
// nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan
2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda
// uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro
1. nav. mn. način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami
// nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan
2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda
// uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro
SSKJ²
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zmanjševati do najmanjše mogoče mere: podjetje poskuša z diferenciacijo izdelkov in prevzemanjem tekmecev minimizirati tveganje poslovnega rezultata
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije; minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb
zmanjševati do najmanjše mogoče mere: podjetje poskuša z diferenciacijo izdelkov in prevzemanjem tekmecev minimizirati tveganje poslovnega rezultata
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije; minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb
SSKJ²
opréznost -i ž (ẹ́)
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
SSKJ²
poslôvnost -i ž (ō)
1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu
// poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu
// poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
SSKJ²
račún1 -a m (ȗ)
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
SSKJ²
samorástništvo -a s (ȃ)
ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo
ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo
SSKJ²
vknjížba -e ž (ȋ)
1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe
2. pravn. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo; vknjižba lastninske pravice novega lastnika
1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe
2. pravn. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo; vknjižba lastninske pravice novega lastnika
SSKJ²
zakljúčen -čna -o prid. (ȗ)
ki zaključuje kako celoto: zaključna oddaja ciklusa; zaključna pesem zbirke / zaključni pogovori; zaključna dela
♦ ekon. zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov; šol. zaključni izpit izpit ob koncu šolanja na srednji šoli; zaključna ocena ocena ob zaključku določene stopnje, določenega obdobja šolanja, ki velja za celotno stopnjo, celotno obdobje
ki zaključuje kako celoto: zaključna oddaja ciklusa; zaključna pesem zbirke / zaključni pogovori; zaključna dela
♦ ekon. zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov; šol. zaključni izpit izpit ob koncu šolanja na srednji šoli; zaključna ocena ocena ob zaključku določene stopnje, določenega obdobja šolanja, ki velja za celotno stopnjo, celotno obdobje
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
sestankoválnica samostalnik ženskega spola
- prostor za sestanke, zlasti poslovne
Celotno geslo
Sprotni
usrédstviti dovršni glagol
- iz ekonomije zavesti znesek med sredstva v bilanci stanja, ne pa med stroške v izkazu poslovnega izida
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Olimp
Predlog
Olimpa samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Grčiji
v prenesenem pomenu, tudi z malo začetnico olimp najboljši, najvišji položaj
IZGOVOR: [olímp], rodilnik [olímpa]
BESEDOTVORJE: olimpski
Slovar neglagolske vezljivosti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
obràz-ázasamostalnik moškega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- prednja stran glave
- obraz koga
- človek
- obraz česa
- , obraz v/na čem, kje
- pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine
- obraz česa
- obraz z/s
- , obraz iz
- , obraz za
Celotno geslo
Vezljivostni NG
vzórec-rcasamostalnik moškega spola
- merilo za posnemanje
- vzorec za kaj/koga
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod
- , vzorec s čim
- celota ponavljajočih likov
- vzorec za kaj
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod
- , vzorec s čim
- posplošena lastnost, značilnost
- vzorca za kaj
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod, od kdaj
- , vzorec s čim
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
ráca Frazemi s sestavino ráca:
[čásnikarska] ráca, hodíti kot ráca, [novínarska] ráca, ráca na vôdi, ráce pásti, zíbati se kot ráca
[čásnikarska] ráca, hodíti kot ráca, [novínarska] ráca, ráca na vôdi, ráce pásti, zíbati se kot ráca
Celotno geslo
Frazemi
sredína Frazemi s sestavino sredína:
bíti v zláti sredíni, držáti se zláte sredíne, končáti v zláti sredíni, ostáti v zláti sredíni, zláta sredína
bíti v zláti sredíni, držáti se zláte sredíne, končáti v zláti sredíni, ostáti v zláti sredíni, zláta sredína
Celotno geslo
Frazemi
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah
Celotno geslo
Frazemi
tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, znížati tón, zvíšati tón
dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, znížati tón, zvíšati tón
Celotno geslo
Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 73
Dostopnost