Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Celotno geslo Vezljivostni G
dialogizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
Celotno geslo Vezljivostni G
ekranizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prikazati kaj na ekranu
Dramsko igro so po dolgem času tudi /posrečeno/ ekranizirali.
Celotno geslo eSSKJ
heráldik heráldika samostalnik moškega spola [heráldik]
    strokovnjak za heraldiko
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Heraldiker, glej ↑heraldika
SSKJ²
hládnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hladnega: hladnost vode / hladnost jesenskih noči / začetno hladnost je razbil s posrečeno šalo / dela se je lotil z vso hladnostjo in razsodnostjo; hladnost znanstvenika / odbijajoča hladnost modre barve / hladnost občinstva
♦ med. (spolna) hladnost ženske
SSKJ²
kadrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film
    kadríran -a -o:
    prizori so posrečeno kadrirani
Celotno geslo eSSKJ
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]
    1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
    2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
    3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: ↑klen
Celotno geslo Vezljivostni G
kombinírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nanovo tvoriti kaj
Pri gradnji kombinirajo različno opeko (s kamnom).
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj z izbiranjem možnosti reševati kaj
/Prav nesramno/ kombinira, kako bi lepše zvozil večino zastavljenih načrtov.
Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

  • Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
  • Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Terminološka
OTT-storitve
Na nas so se obrnili z vprašanjem, kako bi v slovenščino lahko sistemsko prevedli over the top ( service , content etc.)? Gre za storitve, kot so npr. Youtube, Skype in FB, ki jih ne zagotavlja internetni ponudnik. Predlog, ki se je pojavil doslej, je bil povrhnje storitve .
Celotno geslo Vezljivostni G
posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
5.
iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
6.
iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
7.
iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
8.
iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
Pravopis
posréčeno nač. prisl. (ẹ̑) poud. ~ izbrani primeri |dobro, primerno|
SSKJ²
posréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
    posréčen -a -o
    1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena
    // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano
Jezikovna
SSKJ2: citatno pisane besede

Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.

Celotno geslo Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Število zadetkov: 15