anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E ← nlat. anorectus ← gr. anórektos 'neješč'
Zadetki iskanja
SNB
SNB
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
SNB
dèskanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
SNB
didžêjanje -a s (ȇ)
1. izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: Pričakala ga je približno tisočglava množica navdušenih plesalcev dovolj odprte glave za Gillesov značilni slog didžejanja, ki je nekakšen glasbeni talilni lonec
2. poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje; Didžejanje oziroma mešanje glasbenih kosov postaja dejavnost sodobnih intelektualcev E ↑dídžêj
1. izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: Pričakala ga je približno tisočglava množica navdušenih plesalcev dovolj odprte glave za Gillesov značilni slog didžejanja, ki je nekakšen glasbeni talilni lonec
2. poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje; Didžejanje oziroma mešanje glasbenih kosov postaja dejavnost sodobnih intelektualcev E ↑dídžêj
SNB
inkubátorSSKJ -ja m (ȃ)
1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij
2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij
2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
SNB
júgotŕg -a m (ȗ-ȓ ȗ-r̄)
kupovanje in prodaja blaga na območju republik nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije: Evropski trg postaja sicer ob precejšnjem padcu prodaje na jugotrge najpomembnejši v slovenskem kmetijskem izvozu E (↑)jugo… 2 + (↑)tŕg
kupovanje in prodaja blaga na območju republik nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije: Evropski trg postaja sicer ob precejšnjem padcu prodaje na jugotrge najpomembnejši v slovenskem kmetijskem izvozu E (↑)jugo… 2 + (↑)tŕg
SNB
lingua franca -e -e cit. [língva fránka] in língva fránka -e -e ž (ȋ, ȃ)
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca | Lingva franka ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima za glavni cilj uspešno sporazumevanje med različnimi narodi uspešno E ← it., srlat. lingua franca, prvotno 'frankovski jezik', nekdaj poimenovanje za mešani, pretežno romanski skupni sporazumevalni jezik v sredozemskih pristaniščih
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca | Lingva franka ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima za glavni cilj uspešno sporazumevanje med različnimi narodi uspešno E ← it., srlat. lingua franca, prvotno 'frankovski jezik', nekdaj poimenovanje za mešani, pretežno romanski skupni sporazumevalni jezik v sredozemskih pristaniščih
SNB
lokálec -lca m (ȃ) pog.
1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe
2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra
3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio
1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe
2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra
3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio
SNB
marginalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: marginalizirati posamezne skupine ljudi; Literatura se vse bolj marginalizira in postaja predmet interesa ozkega kroga ljudi E ← nem. marginalisieren iz (↑)marginálen
odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: marginalizirati posamezne skupine ljudi; Literatura se vse bolj marginalizira in postaja predmet interesa ozkega kroga ljudi E ← nem. marginalisieren iz (↑)marginálen
SNB
páraolímpijec -jca m, člov. (ȃ-ī)
tekmovalec na paraolimpijskih igrah: slovenski paraolimpijci; Življenje paraolimpijcev postaja vse bolj podobno življenju profesionalnih športnikov E (↑)para... + (↑)olímpijec
tekmovalec na paraolimpijskih igrah: slovenski paraolimpijci; Življenje paraolimpijcev postaja vse bolj podobno življenju profesionalnih športnikov E (↑)para... + (↑)olímpijec
SNB
prótiglobalizácija -e ž (ọ̑-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji; antiglobalizacija: Protiglobalizacija postaja nova globalizacija na evropski način, globalizacija pa ostaja ameriška E (↑)proti... + ↑globalizácija
miselnost, ki je proti globalizaciji; antiglobalizacija: Protiglobalizacija postaja nova globalizacija na evropski način, globalizacija pa ostaja ameriška E (↑)proti... + ↑globalizácija
SNB
rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'
- rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
Glasuj
SNB
shuttle -la cit. [šátəl] m (á)
1. raketoplan ameriške izdelave: Ameriški shuttle in ruska postaja sta se uspešno združila
2. prevozno sredstvo, ki pogosto vozi na navadno krajših razdaljah med dvema krajema: Jeseni uvajamo brezplačni prevoz s shuttlom do hotela E ← agl. shuttle, prvotno 'puščica'
1. raketoplan ameriške izdelave: Ameriški shuttle in ruska postaja sta se uspešno združila
2. prevozno sredstvo, ki pogosto vozi na navadno krajših razdaljah med dvema krajema: Jeseni uvajamo brezplačni prevoz s shuttlom do hotela E ← agl. shuttle, prvotno 'puščica'
SNB
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō)
- svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
- svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
- svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
SNB
širítev -tve ž (ȋ)
delanje, povzročanje, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širitev dnevnega reda; širitev Evropske unije; širitev proizvodnje; Na konferenci o prepovedi širitve jedrskega orožja se bodo velike države pogovarjale v jeziku hladne vojne E (↑)šíriti
delanje, povzročanje, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širitev dnevnega reda; širitev Evropske unije; širitev proizvodnje; Na konferenci o prepovedi širitve jedrskega orožja se bodo velike države pogovarjale v jeziku hladne vojne E (↑)šíriti
SNB
štírisédežnica -e ž (ī-ẹ̑)
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščene po štiri sedeže: zgraditi štirisedežnico; spodnja postaja štirisedežnice; proga ob štirisedežnici; V sredo so opravljali tehnični pregled nove štirisedežnice z novo smučarsko progo E (↑)štírisédežen
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščene po štiri sedeže: zgraditi štirisedežnico; spodnja postaja štirisedežnice; proga ob štirisedežnici; V sredo so opravljali tehnični pregled nove štirisedežnice z novo smučarsko progo E (↑)štírisédežen
SNB
ubeséden -a -o prid. (ẹ̑)
ki je izražen z besedami: ubesedene misli; V romanu kompozicija postaja proti koncu manj pregledna, ubesedena snov pa se začenja ponavljati E (↑)ubeséditi
ki je izražen z besedami: ubesedene misli; V romanu kompozicija postaja proti koncu manj pregledna, ubesedena snov pa se začenja ponavljati E (↑)ubeséditi
SNB
zasvájanje -a s (á)
povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati
povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati
SNB
zasvájati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti
Število zadetkov: 19
Dostopnost