Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bakrenéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni
SSKJ
beléti -ím nedov., béli (ẹ́ í) postajati bel, svetel: lasje mu že belijo; oblaki so beleli in naznanjali zarjo
// pesn. belo se odražati, bleščati se: sneg je belel v soncu
SSKJ
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
  2. 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
    ●     star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
  3. 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
    // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
  4. 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.  
    1. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ
bistríti -ím nedov., bistrèn (ī í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave
// delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo
● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja
    bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
SSKJ
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 
  1. 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
    // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
    // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna
  2. 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
    blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
SSKJ
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva
    // rastline bledijo
  2. 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
  3. 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
SSKJ
blížati se -am se nedov. (ȋ) 
  1. 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
  2. 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
    ●     bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
    // navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu
  3. 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi
    blížati igr., šport.  primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
    bližajóč se -a -e: bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
SSKJ
bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
  2. 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
    // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
SSKJ
bóljšati se -am se nedov. (ọ̑) postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša
    bóljšati redko  izboljševati: boljšati ceste
SSKJ
cíkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
    // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
  2. 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
  3. 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika
SNB
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero
biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
SSKJ
črnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati črn, temen: robidnice se debelijo in črnijo; žerjavica črni; nebo črni
  2. 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na gričih črnijo gozdovi; med drevjem črni nizka hiša; preorane njive se črnijo med travniki
SSKJ
črvavéti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati črviv: les črvavi
SSKJ
dêbel -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 
  1. 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko
    // pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti
    // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta
  2. 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ?
  3. 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel
    // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg
    // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča
  4. 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice
  5. 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale
  6. 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh
    ●     pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
    ♦     anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah
    debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta
    // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal
    ●     ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
    debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah
SSKJ
debelíti -ím nedov. (ī í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita
    debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
SSKJ
diferencírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
  2. 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati: diferencirati funkcijo
    diferencírati se postajati v sebi različen: znanost dosega višjo stopnjo, ko se notranje diferencira; politično se diferencirati
    diferencíran -a -o: takrat južnoslovanski jeziki še niso bili zelo diferencirani; moderna proizvodnja zahteva diferenciran strokovni kader; ti podatki so še premalo diferencirani
    ♦     biol. tkiva rastline niso diferencirana iz enotnega tkiva niso še nastala različna tkiva
SSKJ
divergírati -am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju
♦ biol. razvijati se v različne smeri
SSKJ
dobívati -am nedov. (í) 
  1. 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši
    1. a) za kako stvar: kmetje so dobivali zemljo v zakup; orodje je dobival na posodo / pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; otrok že dobiva zobe začenjajo mu rasti
    2. b) za kako lastnost: pšenica je začela dobivati barvo; stvar dobiva dokončno obliko; mesto dobiva docela drugačno podobo / počasi je dobival veselje do dela / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti; dobivati sive lase siveti
      // postajati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega: pogosto je dobival nahod; srce mu je nagajalo in dobival je težko sapo; od ran dobiva vročino
  3. 3. navadno s prislovnim določilom biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu: dobivati časopis po pošti; mleko, zelenjavo dobivajo pri kmetu; dobivati malico v šoli; delavci dobivajo v tovarni topel obrok hrane / dobivati zdravila vsako uro / za svoje delo dobiva lepo plačo; dobiva pokojnino ima redne dohodke v obliki pokojnine
  4. 4. postajati uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: tisto leto so vsi dobivali kredite za popravilo hiš; plemstvo je dobivalo oblast v roke / kolonialne države dobivajo samostojnost
    // z uspehom končavati določen proces, procese, kjer nastopata navadno dve nasprotni strani: pravde je navadno dobival; pri kartah je neprestano dobival
  5. 5. knjiž. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: iz teh analiz dobivamo običajno dobre podatke; žveplo, ki ga dobivamo iz rude pridobivamo
  6. 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik: dobivati nagrade; dobiva slabe ocene / dobivati klofute
    ●     ekspr. kar naprej garam, za plačilo pa dobivam samo klofute ne le, da moje delo ni cenjeno, ljudje mi celo povzročajo neprijetnosti, delajo krivico; pog., ekspr. dobivati jih po grbi biti večkrat tepen; biti večkrat premagan
    dobívati se pog.  sestajati se, shajati se: z dekletom sva se začela dobivati; dobivali smo se v parku
SSKJ
drevenéti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati negiben, tog: čutil je, kako mu roke drevenijo; dreveneti od mraza; ekspr. kar drevenel je od groze; pren. pamet in razsodnost sta mu dreveneli
    drevenèč -éča -e: dreveneč od začudenja, je obstal; dreveneči prsti
SSKJ
drobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco
  2. 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni
  3. 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo
    drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
Število zadetkov: 307