Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Zadetki iskanja
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Moj priimek je Korelc, pa me zanima njegov izvor in pomen.
Veliko Korelcev se nahaja v vasi Goljek. Ker se je vas vcasih imenovala Golek, sem pomislil, da je korelc izpeljanka iz Golek. Torej, clovek iz Goleka je Golec, in morda je tako prislo do Kolec oz. Korelc.
Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?
Zanima me, kako pišemo žensko obliko besede kadrovik. Včasih so bile to kadrovnice. Kako jih pa danes poimenujemo?
Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.
Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?
Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.
"Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.
Zanima me sledeče: Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?
Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.
Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:
- za
- Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
- Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
- Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
- Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
- Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
- Zavezniška združena doktrina za logistiko
- rodilnik
- Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
- Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
- Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
- Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
- Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
- Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
- o
- Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
- Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
- Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
- Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
- Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
- Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči
Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?
Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?
Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).
Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:
Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.
Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.
Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?
Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Zanima me pravilen zapis skupine risanih junakov, ki se v angleščini imenujejo Peanuts, slovenska ustreznica pa je Arašidki/arašidki. Pri tem ne mislim na naslov risanke/stripa, ampak prav na pripadnike skupine, v kateri so Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus ... Podobne skupine so tudi Smrkci/smrkci, Biskvitki/biskvitki, Smogovci/smogovci ... V slovenskih virih se zanje uporablja tako velika kot mala začetnica. Kaj je (bolj) pravilno? Hvala.
Zanima me, ali je glagol biti v povedi: Bil je bledega obraza. dovršni ali nedovršni in kakšen je njegov vidski par.
S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.