Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
tesnjênje -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje
♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko
SSKJ
tést -a m (ẹ̑) 
  1. 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test
    // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi
  2. 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja
  3. 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor
  4. 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov
    ●     žarg., šol. pisati test kontrolni test
    ♦     med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
SSKJ
tésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik
// testni postopek
♦ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
SSKJ
testírati1 -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone
    // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike
    ♦     med. testirati otroke s tuberkulinom
  2. 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije
    ●     žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti
    testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe
SSKJ
téstnik -a m (ẹ̑) avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec: testniki preizkušajo vzdržljivost avtomobilov
SSKJ
tetovíranje -a s (ȋ) glagolnik od tetovirati: tetoviranje roke; postopek tetoviranja / tetoviranje živali / trajnost tetoviranja
SSKJ
têžkotekočínski -a -o prid. (ē-ȋ) metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija
SSKJ
tipologíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. ureditev, uvrstitev v tipe: ta tipologija je zelo sistematična; razprava zavrača razne tipologije romana; obstaja več tipologij družbenih skupin
  2. 2. postopek, po katerem se kaj uvršča v določen tip: izpopolniti tipologijo; uporabljati različne tipologije; urediti kaj po določeni tipologiji
SSKJ
titrácija -e ž (á) biol., kem. postopek za določanje koncentracije raztopine z merjenjem prostornine dodanega reagenta: pri titraciji se uporabljajo steklene graduirane cevi / titracija mleka
SSKJ
trák -ú in -a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 
  1. 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja
    // posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih
  2. 2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema
    // navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak
    // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati
  3. 3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak
  4. 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa
    ●     publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov
    ♦     agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice
SSKJ
transfêr -ja tudi -a m (ȇ) 
  1. 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer
  2. 2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam
  3. 3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela
  4. 4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja
  5. 5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša
  6. 6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer
    // pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer
SSKJ
trgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trganje: trgalni postopek / trgalna trdnost vrvi
♦ metal. trgalni preizkus preizkus, pri kakšni obremenitvi se predmet pretrga; teh. trgalni stroj stroj za preizkušanje natezne in tlačne trdnosti materiala; tekst. trgalni stroj trgalnik
SSKJ
triangulácija -e ž (á) geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji
SSKJ
trík -a m (ȋ) 
  1. 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki
    // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki
  2. 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev
  3. 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami
  4. 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film
SSKJ
tušíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuširanje1: tuširni postopek / tuširna plošča zelo gladka plošča, premazana s tušem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec
SSKJ
ubesedítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ubeseditev: ubeseditveni postopek / ubeseditvena sredstva
SSKJ
ubesedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine
SSKJ
ugotovítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ugotovitev: ugotovitveni stavek
♦ jur. ugotovitveni postopek postopek, s katerim se ugotavlja določeno dejstvo ali okoliščine; ugotovitvena tožba tožba, s katero se zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost listine
SSKJ
ukalúpiti -im dov. (ū ȗ) ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo
    ukalúpljen -a -o: ukalupljen postopek; njegove pesmi so pogosto ukalupljene
SSKJ
ukinítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ukinitev: ukinitvena odredba / ukinitveni postopek
Število zadetkov: 377