- 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Jezikovna
Izbira samostalniških obrazil -ec in -ik
Lektorica, ki pregleduje moja besedila, pravi, da se končnica -ec pri samostalniku nanaša na človeka, -nik pa na napravo. Sušilec je torej človek, ki suši, sušilnik pa naprava. Ali presumerjevalec – preusmerjevalnik. V SSKJ je usmerjevalec lahko človek ali naprava, v Pravopisu pa tega pravila žal ne znam najti.
SSKJ²
izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í)
1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
// s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
● izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
// knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
// ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
// s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
● izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
// knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
// ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
- izpít tudi spít -a -o:
izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela
Celotno geslo
eSSKJ
Pleteršnik
kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.-M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
Celotno geslo
Etimološki
krọ̑g -a m
Celotno geslo
eSSKJ
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]
- 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
- 1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Etimološki
osẹ̑ka -e ž
Celotno geslo
Pohlin
pivkati [pȋvkati] nedovršni glagol
zapravljati (premoženje), gospodarsko propadati
PRIMERJAJ: razpivati, razpivkati, spivkati
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
posušíti -ím dov., posúšil (ī í)
1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo
2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile
3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje
● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil
1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo
2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile
3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje
● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil
- posušíti se
1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel
2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil
3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila
● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej
- posušèn -êna -o:
posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje
Pravopis
posušíti -ím dov. posúšil -íla, nam. posušít/posušìt; posušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ sadje; poud. posušiti koga Bolezen jo je posušila |izčrpala, oslabila|
posušíti se -ím se (í/ȋ í) Perilo se je posušilo; poud. Kar posušil se je |Zelo je shujšal|
posušíti se -ím se (í/ȋ í) Perilo se je posušilo; poud. Kar posušil se je |Zelo je shujšal|
Pleteršnik
posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
Prekmurski
posüšìti -ím dov. posušiti: Csi scsé ſz-pecsine vodo dá, I môrje poſzüsiti zná BRM 1823, 105; Ár liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov, i poſzüſilo je trávo KŠ 1771, 745; Szuncze i metülcom je poszüsilo perôti KAJ 1870, 24; ár szo vracsitelje nyihove mokre ocsi poszüsili KOJ 1845, 111
posüšìti se -ím se posušiti se: Posühší se, te se osoli [slanik] AI 1878, 31; Vnogih mesztaj nikaj de'zdza nê bilô i tam se kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8
posǜšeni -a -o posušen: Posüšen [poper] se zmele AI 1878, 51
posüšìti se -ím se posušiti se: Posühší se, te se osoli [slanik] AI 1878, 31; Vnogih mesztaj nikaj de'zdza nê bilô i tam se kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8
posǜšeni -a -o posušen: Posüšen [poper] se zmele AI 1878, 51
Svetokriški
posušiti -im dov. posušiti: katiri bi mislil tu nesgruntanu glaboku, inu shroku morje poshushit nedol. ǀ ogin poshge, inu Sonze poshushi 3. ed. kar Bug sapovei ǀ Zhaſt poſveitna je bila ojle v' lampizah, ta je gnado Boshio poshushila del. ed. ž posušiti se posušiti se: mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi 3. ed. ǀ hitru ſe poſhushi 3. ed. ǀ kadar en glid ſe taku poshushj 3. ed. de nej v'njemu ni mokrute, ni gorkute, dusha taiſti glid ſapuſtj ǀ vſe tvoje dobra della ſe posushè 3. mn. ǀ ogijn mu ſanèti, de bi ſe poshushil del. ed. m ǀ ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila, de bi ſe poshuſil del. ed. m ǀ vſe, ſe je poshushilu del. ed. s, kakor ſinu s kamenjem posut kamenjan: nej hotel s' kameinam poſſut im. ed. m biti ǀ ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta im. ed. ž bila, ſama sta poſsuta im. dv. m bilà
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Ziljski
posušiti se posušim se dovršni glagol
posušiti se
póːle sa đjàːl [prèːja] na smáːǥa .. sa rẹ́ːklẹ na smáːǥa, ˈto sa đjàːlẹ xˈkəle na brìəh ǥóːrta m̥ pa đa je se pašùːšwa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost