Tŕst Frazemi s sestavino Tŕst:
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
trúplo Frazemi s sestavino trúplo:
hodíti prek(o) trúpel, íti prek(o) trúpel, samó prek(o) môjega trúpla
hodíti prek(o) trúpel, íti prek(o) trúpel, samó prek(o) môjega trúpla
Pravopis
tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
Jezikovna
Tvorba pridevnika iz zveze »inženirska seizmologija«
Ali je naziv Inženirsko seizmološki terminološki slovar pravilen?
Terminološka
Učenje za pisanje
Pri prevodu članka s področja pisanja v drugem/tujem jeziku (L2) se srečujem s tremi angleškimi poimenovanji: learning to write , writing to learn (tudi writing to learn content ) ter writing to learn language. Learning to write označuje pridobitev pisne kompetence pri usvajanju jezika, writing to learn content označuje usvajanje veščine pisanja, zlasti posebnih zvrsti v okviru stroke, npr. laboratorijskega poročila, writing to learn language pa označuje usvajanje jezika s pomočjo pisanja. Kako bi jih lahko ustrezno poimenovali v slovenščini?
Pri prevodu članka s področja pisanja v drugem/tujem jeziku (L2) se srečujem s tremi angleškimi poimenovanji: learning to write , writing to learn (tudi writing to learn content ) ter writing to learn language. Learning to write označuje pridobitev pisne kompetence pri usvajanju jezika, writing to learn content označuje usvajanje veščine pisanja, zlasti posebnih zvrsti v okviru stroke, npr. laboratorijskega poročila, writing to learn language pa označuje usvajanje jezika s pomočjo pisanja. Kako bi jih lahko ustrezno poimenovali v slovenščini?
Celotno geslo
eSSKJ
ùf medmet
- 1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
- 1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
- 2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
- 3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
- 4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
Celotno geslo
Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
SSKJ²
uigráti -ám dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda
- uigráti se
1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati
2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra
- uigrán -a -o:
uigran ansambel; igralci so uigrani
♦ šport. dobro uigrane napadalke
SSKJ²
uigrávati -am nedov. (ȃ)
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningom uigravati ekipo; orkester se že uigrava
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningom uigravati ekipo; orkester se že uigrava
- uigrávati se
1. z vajami, igranjem pripravljati se, razgibavati se za igranje: nogometaši se pred tekmo uigravajo
2. izpopolnjevati se v igranju: na začetku je igral slabo, potem se je uigraval
Jezikovna
Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini
Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:
Računovodji sta preverili dokumentacijo.
Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem spola
Kako pravilno združimo naslednja stavka:
- Deli so simetrični.
- Obremenitve delov so simetrične.
1a) Deli in obremenitve delov so simetrične.
1b) Deli in njihove obremenitve so simetrične.
2a) Deli in obremenitve delov so simetrični.
2b) Deli in njihove obremenitve so simetrični.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila (4)
Lepo prosim za odgovor, kaj je pravilno, če naj osebek v trpniku ostane v imenovalniku.
- Vsako leto se lahko podelita največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
- Vsako leto se lahko podelijo največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
- Vsako leto se lahko podeli(jo/ta) dve nagradi y in šest nagrad y.
Jezikovna
Ujemanje števnikov pri naštevanju
Velikokrat se srečujem s primeri, kot je ta: Podatki se prikažejo za naslednje 3 ure, 6 in 12 ur. Je to prav ali je bolje:
Podatki se prikažejo za naslednjih 3, 6 in 12 ur?
Jezikovna
Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov
Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.
Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.
Podobno je še pri dveh stavkih:
... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.
... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.
Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?
Najlepša hvala za odgovor!
Jezikovna
Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«
Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.
V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.
Jezikovna
Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?
Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?
Smučanje
Celotno geslo
Vezljivostni G
uležáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).
Celotno geslo
Frazemi
úlica Frazemi s sestavino úlica:
bíti v slépi úlici, iskáti pót iz slépe úlice, íti na úlice, izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti pót iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, správiti kóga v slépo úlico, zaíti v slépo úlico, znájti se v slépi úlici
bíti v slépi úlici, iskáti pót iz slépe úlice, íti na úlice, izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti pót iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, správiti kóga v slépo úlico, zaíti v slépo úlico, znájti se v slépi úlici
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 57
- 58
- 59
- 60
- 61
- 62
- 63
- ...
- 69
- Naslednja »
Število zadetkov: 1375
Dostopnost