Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Začetni in končni pozdrav v voščilih in čestitkah

Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.

Jezikovna
Zaimek ali prosti morfem?

Prepeljali smo se na drugo stran reke Save.

Ali je se v zgornji povedi zaimek ali prosti morfem? Kako ju prepoznamo oz. ločimo?

Jezikovna
Zaimki: naslonske in polne oblike ter njihov vpliv na pomen povedi

Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?

Hvala.

  • Dlan ji je položil na rame.
  • Dlan je položil na njeno rame.

Jezikovna
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Jezikovna
Zanikanje – rodilnik ali tožilnik?

Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.

  • Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
  • Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
  • Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
  • Odločitve ne bo občutil kot pravične.

Jezikovna
Zapis datuma z besedo

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)

V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:

V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:

Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen

Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?

Jezikovna
Zapis dobesednega navedka brez narekovajev in ločila

V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela?Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ...

Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. INGumico za lase! je vpila.

Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev.

Jezikovna
Zapis koordinat

Zanima me, kako se pravilno zapisuje koordinate v koordinatnem sistemu. x-koordinata, y-koordinata, če ne želim obrniti besednega reda? Ali x koordinata?

Jezikovna
Zapis koordinat v slovenščini

Na vas se obračam v zvezi s pravilnim zapisom koordinat v slovenskem jeziku. Če je na primer angleški izvirnik: N 12°34'56.123456«, kako je potem v slovenščini?

  • N 12° 34' 56.123456"

ali

  • N 12° 34' 56,123456"

Decimalno mesto se po pravopisu zapisuje z vejico, vendar so najdeni zadetki na spletu vsi s piko.

Jezikovna
Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna
Zapis »kulturno-umetniško društvo«

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.

Jezikovna
Zapis naglasnega znamenja

Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.

Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?

Jezikovna
Zapis naziva pred imenom in za njim

Na dodiplomskem programu sem zaključil VSŠ program strojništva ter pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Nato sem diplomiral na podiplomskem specialističnem študijskem programu (povezava) ... Potem se doktoriral na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (doktor znanosti). Kako naj vse skupaj zapišem v ime Boris Kraševec?

Jezikovna
Zapis občnega izraza iz kratice pred kratico: »urad UMAR«

Zanima me, ali je ustrezno, da se za večjo jasnost v besedilu odločimo, da bomo pred kratico zapisali splošni izraz, ki izvira že iz samega imena pojma, ki ga kratica poimenuje.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize (UMAR) Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh.

Ali je ustrezneje, da – če se odločimo splošni izraz načeloma dodajati – potem izraz "urad" dodajamo v celotnem besedilu ali samo v sklonih, ki niso imenovalniški, pri katerih je razumevanje nekoliko oteženo?

Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh. (Urad) UMAR je odločitev že sprejel, ni pa je še objavil.

Ali je kakšna razlika, kadar gre za bolj ali manj znane/neznane kratice?

Jezikovna
Zapis rezultata v atletiki

Kako pravilno zapisati atletski rezultat štafete 4 x 300 m znaša 2:35,56?

Jezikovna
Zapis števil z besedo in številko

Kako pravilno zapisati besedilo ...ob petinpetdeseti obletnici. s številkam?

Jezikovna
Zapis tujih črk å in ø

Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe

Jezikovna
Zapletena tvorba: svojilni pridevnik

Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ...

Jezikovna
Zaporedje imen in priimkov: dve imeni, dva priimka

Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.

Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC

Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?

Jezikovna
Zgradba »biti nekoga sram«, pridevnik »kratcen« in vejica pred »in«

  • Zanima me, ali je v knjižnem jeziku pravilno: Ni je treba biti sram. (Vem sicer, da se to lahko reče tudi drugače: Ni treba, da jo je sram. Ni se ji treba sramovati.)
  • Ali lahko iz besede kratek tvorimo kratcen (ali kratkcen?), podobno kot iz majhen tvorimo majcen ali iz droben drobcen?
  • Vejica pred in: Zanima me, kaj pomeni, da sta osebka slabo združljiva. Je dovolj, da sta različna? Pravopis je zelo skop, nekoliko bolj informativen pravopis iz leta 1962 (ali to, kar piše v njem o tej vejici, še drži?). Ali je torej vejico mogoče (treba) postaviti v takih primerih: Sestra se je vrnila, in takrat sem opazil, da je utrujena. Pogledala sem ga, in v očeh je imel žalost. Šele odgovorno okolje omogoča nekaj več, in šele to nekaj več spodbuja razvoj.

Število zadetkov: 1375