Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
divjáti -ám nedov. (á ȃ)
1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo
    divjajóč -a -e:
    divjajoč hudournik; divjajoča nevihta; divjajoča žival
SSKJ²
oznojíti -ím dov., oznójil (ī í)
povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila
    oznojíti se 
    postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo
    oznojèn -êna -o:
    oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo
SSKJ²
póten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje
 
ekspr. potni maršal vodja potovanja
 
adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo
SSKJ²
póten2 -tna -o (ọ̑)
pridevnik od pot, znoj: potne kaplje
SSKJ²
pôten3 stil. potán -tna -o stil. prid. (ó ȃ ó)
vlažen od potu: na knjigi se poznajo sledovi potnih prstov; roke ima zmeraj potne; obrisati si potno čelo / na vrh sta prišla potna in trudna
● 
šipe so potne orošene
SSKJ²
prepotíti -ím dov., prepótil (ī í)
s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko
    prepotíti se 
    postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu
     
    ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil
    prepotèn -êna -o:
    prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival
SSKJ²
preznojíti -ím dov., preznójil (ī í)
z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko
    preznojíti se 
    postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh
    preznojèn -êna -o:
    preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca
SSKJ²
spéhati1 -am dov. (ẹ̑)
zastar. upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal
    spéhan -a -o:
    spehan konj; biti poten in spehan; ves spehan je pritekel v hišo
SSKJ²
spóten -tna -o prid. (ọ̑)
zastar. poten1spotne ovire / spotni spomini spomini s poti
SSKJ²
spotíti -ím dov., spótil (ī í)
povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila
    spotíti se 
    1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil
    // izločiti veliko potu: telo se mora spotiti
    2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti
    spotèn -êna -o:
    spoten konj; ves spoten je prišel domov; 
prim. izpotiti
SSKJ²
usopíti -ím dov., usópil (ī í)
star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo
    usopljèn -êna -o:
    pritekel je ves usopljen in poten
SSKJ²
uznojíti -ím dov., uznójil (ī í)
povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila
    uznojíti se 
    postati znojen, poten: kljub mrazu se je uznojil; pri delu se hitro uznoji
    uznojèn -êna -o:
    priti ves uznojen; uznojeno čelo
SSKJ²
zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í)
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti
2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel
    zbudíti se 
    preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver
    // priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil
    // v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja
     
    med. zbuditi se iz narkoze
    // ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil
    ● 
    ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti
    zbudívši star.:
    zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto
    zbujèn -êna -o:
    ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru

Slovenski pravopis

Pravopis
pôten -tna -o; bolj ~ (ó) obrisati si ~o čelo; biti ~
Pravopis
póten1 -tna -o (ọ̑) biti ~
pótni -a -o (ọ̑) ~e kaplje
Pravopis
póten2 -tna -o (ọ̑)
pótni -a -o (ọ̑) ~ list; ~i stroški
Pravopis
zbújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbújanje (ú) koga/kaj ~ delavce; redk. ~ sovraštvo vzbujati; zbujati koga iz česa ~ bolnika iz omedlevice
zbújati se -am se (ú) ~ ~ ves poten; zbujati se iz česa ~ ~ ~ narkoze

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pôten -tna -o prid.
ki je vlažen od potu
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: rosen
Celotno geslo Sinonimni
spotíti -ím dov.
koga povzročiti, da postane kdo poten, znojen
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: prepotiti
Število zadetkov: 33