kaj izraža, da kdo kaj odstranjuje s površine svojega telesa z drgnjenjem, zlasti s tkanino
SINONIMI:
GLEJ ŠE: usekovati se
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
brísati si bríšem si nedov.
SSKJ²
čêlo2 -a s (é)
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
SSKJ²
dovolílo -a s (í)
dovolilnica, dovoljenje: dati, preklicati dovolilo; potno dovolilo
♦ pravn. izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba
dovolilnica, dovoljenje: dati, preklicati dovolilo; potno dovolilo
♦ pravn. izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba
SSKJ²
dovoljênje -a s (é)
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega: oče mu je dal dovoljenje, da gre v hribe; dobiti, prositi dovoljenje za kaj; brez dovoljenja je zapustil delavnico; z materinim dovoljenjem hodi na ples; pisno dovoljenje / kot vljudnostna fraza z dovoljenjem? je vprašal in prisedel
// tako soglasje v pisni obliki: izdati dovoljenje za prevoz; mejo je prestopil brez dovoljenja / gradbeno dovoljenje; delati brez obrtnega dovoljenja; oskrbeti si potno dovoljenje; sodišče mu je odvzelo vozniško dovoljenje; dovoljenje za lov / dovoljenje mu kmalu poteče veljavnost dovoljenja
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega: oče mu je dal dovoljenje, da gre v hribe; dobiti, prositi dovoljenje za kaj; brez dovoljenja je zapustil delavnico; z materinim dovoljenjem hodi na ples; pisno dovoljenje / kot vljudnostna fraza z dovoljenjem? je vprašal in prisedel
// tako soglasje v pisni obliki: izdati dovoljenje za prevoz; mejo je prestopil brez dovoljenja / gradbeno dovoljenje; delati brez obrtnega dovoljenja; oskrbeti si potno dovoljenje; sodišče mu je odvzelo vozniško dovoljenje; dovoljenje za lov / dovoljenje mu kmalu poteče veljavnost dovoljenja
Celotno geslo
Sinonimni
dovoljênje -a s BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
lokacijsko dovoljenje obratovalno dovoljenje obrtno dovoljenje potno dovoljenje vozniško dovoljenje
1.
soglasje nadrejenega k uresničitvi česa
SINONIMI:
zastar. dopustilo, knj.izroč. dopustitev, star. dopuščenje, knj.izroč. dovolilo, knj.izroč. dovolitev, knj.izroč. placet, knj.izroč. potrdilo, knj.izroč. privolitev, knj.izroč. privoljenje
2.
potrdilo o tem soglasju
SINONIMI:
lokacijsko dovoljenje obratovalno dovoljenje obrtno dovoljenje potno dovoljenje vozniško dovoljenje
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Celotno geslo
Sinonimni
obrísati si obríšem si dov.
kaj izraža, da kdo odstrani kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino, s površine svojega telesa
SINONIMI:
GLEJ ŠE: usekniti se
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
otírati -am nedov. (ī ȋ)
1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo
// delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči
1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo
// delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči
- otiráje :
vzdihnil je, otiraje si pot s čela
- otirajóč -a -e:
odšla je, otirajoč si solze
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
// narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
// narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
SSKJ²
SSKJ²
pléša -e ž (ẹ́)
1. del lasišča, na katerem so izpadli lasje: imeti plešo; brisati si potno plešo / dobivati plešo
2. agr., gozd. del zemljišča, ki ni porasel: pleša v gozdu; zaradi slabega semena je na njivi precej pleš
1. del lasišča, na katerem so izpadli lasje: imeti plešo; brisati si potno plešo / dobivati plešo
2. agr., gozd. del zemljišča, ki ni porasel: pleša v gozdu; zaradi slabega semena je na njivi precej pleš
SSKJ²
póten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje
● ekspr. potni maršal vodja potovanja
♦ adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo
nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje
● ekspr. potni maršal vodja potovanja
♦ adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo
SSKJ²
pôten3 stil. potán -tna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó)
vlažen od potu: na knjigi se poznajo sledovi potnih prstov; roke ima zmeraj potne; obrisati si potno čelo / na vrh sta prišla potna in trudna
● šipe so potne orošene
vlažen od potu: na knjigi se poznajo sledovi potnih prstov; roke ima zmeraj potne; obrisati si potno čelo / na vrh sta prišla potna in trudna
● šipe so potne orošene
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
pótən 2., -tna, adj. 1) feucht vom Schweiß, schweißbedeckt; ves poten sem, ich bin ganz im Schweiße; s potno roko kaj prijeti; tudi: potȃn, -tnà; — 2) Schweiß-: pọ̑tne luknjice, die Schweißporen, Jan.
Celotno geslo
Frazemi
práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh
Pleteršnik
prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost