Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]
    vnetje možganske mrene
STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mikrosporíja mikrosporíje samostalnik ženskega spola [mikrosporíja]
    iz medicine, iz veterine nalezljiva glivična kožna bolezen živali, zlasti mačk, ki se prenaša tudi na človeka in povzroča lišajaste spremembe v obliki rožnatih krogov z izrazitim rdečkastim robom; SINONIMI: mačja bolezen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. microsporia, iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + ↑spora
Celotno geslo eSSKJ
newton newtona; in njúten samostalnik moškega spola [njútən]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol: N
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Newton, angl., frc. newton, po angleškem fiziku Isaacu Newtonu (1643–1727)
Celotno geslo eSSKJ
njúten njútna; in newton samostalnik moškega spola [njútən]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol: N
ETIMOLOGIJA: ↑newton
Celotno geslo eSSKJ
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]
    1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
    2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
    3. postati slabo odziven, manj učinkovit
    4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
Celotno geslo eSSKJ
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]
    1. mamin ali očetov brat
      1.1. tetin ali stričev zakonski ali zunajzakonski partner
      1.2. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
      1.3. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
špičák špičáka samostalnik moškega spola [špičák]
    1. navadno v množini, manj formalno čevelj z izrazito konico
    2. navadno v množini ročno izdelan betonski strešnik z ostrimi robovi, ki spominja na strešnik iz skrila
      2.1. kritina iz teh strešnikov
    3. ekspresivno gora s strmimi pobočji in koničastim vrhom
ETIMOLOGIJA: ↑špica
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bós2 bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó)
1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog
2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan
3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa
● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
SSKJ²
denáren -rna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki
♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi
2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši
    denárno prisl.:
    tudi denarno ga je podpiral
SSKJ²
drugáčen -čna -o prid. (ȃ)
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega: drugačen je od svojega očeta; poskusiti na drugačen način; to blago je drugačno kot tisto v izložbi / pričakoval sem drugačen odgovor; stvar je treba oceniti tudi z drugačnih vidikov / moral bi biti drugačen; danes so nam potrebni drugačni ljudje
2. ki ni tak kot navadno, ampak spremenjen: danes je nekoliko drugačna / domača vas se mu zdi čisto drugačna
● kmalu bo drugačnih misli bo spremenil svoje mnenje; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. zdaj bomo ubrali drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo
SSKJ²
filantropíja -e ž (ȋ)
ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
SSKJ²
goníti gónim nedov. (ī ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti nasprotnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
// poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; lov. pes goni zasleduje bežečo divjad
    goníti se 
    1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
    2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
    gonèč -éča -e:
    goneč konja, je prepeval
SSKJ²
investícija -e ž (í)
1. uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba: investicije kmetov so se povečale; obrtniška investicija / investicija v hišo / nakup delnic je bila dobra investicija; pren. sinovo šolanje je bila draga, a dobra investicija
// za to namenjeni, uporabljeni ali potrebni denar: višina investicij
// kar se doseže, ustvari s tem denarjem: vrednost investicij
2. nav. mn., ekon. uporaba dela na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog, naložba: usmerjati, ustaviti, zmanjšati investicije; investicije v industrijo, kmetijstvo, turizem; plan investicij; sredstva za investicije / družbene, gospodarske, negospodarske investicije / bruto investicija ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; javna investicija v objekt za splošne družbene potrebe; kapitalna investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; neto investicija ki ne obsega nadomestila za amortizacijo
SSKJ²
jézdec -a [jezdəc] m (ẹ̑)
1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci
3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece; pregraditi ulice s španskimi jezdeci
♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; rel. apokaliptični jezdeci
SSKJ²
komólec -ôlca [komou̯ca] m (ọ̑ ȏ)
1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci; teniški komolec vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov
● ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi
// pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu
2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
SSKJ²
krepčílo -a s (í)
nav. ekspr. kar daje moč, krepkost: planinci so bili potrebni krepčila / v gostilni so dobili prijeten počitek in krepčilo
SSKJ²
krepčína -e ž (í) star.
1. moč1, krepkost: krepčina mišic, telesa / duševna krepčina
2. krepost: presenetili sta njena zadržanost in krepčina
3. okrepčilo: potrebni so bili krepčine
SSKJ²
krepílo -a s (í)
star. krepčilo, okrepčilo: potrebni so bili krepila / duševno krepilo
Število zadetkov: 140