Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Svetokriški
dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.
Celotno geslo eSSKJ16
drakonov -a -o (drakonov, drakunov) pridevnik
ki se nanaša na drakona; SODOBNA USTREZNICA: zmajev
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Prekmurski
gíbanje tudi gjíbanje -a s
1. gibanje: csakajoucsi te vodé gibanye KŠ 1771, 278; Czaszar zvedivsi púntarszko gibanye KOJ 1848, 96; Po deli i vnogom gibanyi obtrüdi cslovek KAJ 1870, 48
2. v zvezi zemle gibanje potres: I ovo veliko zemlé gibanye ſze je zgoudilo KŠ 1771, 97; veliko zemlé gibanye je vcsinyeno KŠ 1771, 777; vidoucsi zemlé gibanye KŠ 1771, 96; i bodo zemlé gibanya KŠ 1771, 134; Hitro je pa veliko zemlé gyibanye poſztanolo KŠ 1771, 393
Vorenc
iskati nedov., F22, conquirere, s'fliſſam yṡkati, ṡadobivati; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; frigus collere, hlád yṡkati, lubiti; indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi; indigator aquarum, kateri vodene ṡverke yṡzhe; inquirere, vpraſhati, yṡkati; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; pacificatorius legatus, en ſel kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali najde; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati; pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah yṡkati; quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali yṡkati, ṡpraſhovati; querere, yṡkati, upraſhati; requirire, eniga yṡkati, ali vpraſhati; specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe; vestigare, yṡkati, ſliditi; vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali yṡkati; vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu yṡzhe
Vorenc
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
Svetokriški
pasti1 padem dov. 1. pasti: nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti: s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se: Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti: od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
Pleteršnik
potrès, -trę́sa, m. das Erdbeben; nocoj je bil hud p.
Celotno geslo Pohlin
potres [potrȅs] samostalnik moškega spola

potres

Vorenc
potres m, F2, consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ẛemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; terraemotus, -tus, potres, tres
Svetokriški
potres -a m potres: de bi ta nagli, inu strashni potreſs im. ed. imel semlo stresti ǀ de si lih potres im. ed. pride okuli nepade ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa rod. ed. ǀ sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa rod. ed. ǀ Sapovej enkrat potreſsu' daj. ed. ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs tož. ed., inu lakot ǀ bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam or. ed., inu pred vſo neſrezho ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam or. ed., s'garmeniam ǀ s'potreſsom or. ed., Kateri naſs ſtrashi ǀ eno deshelo s'vojsko, to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo or. ed., to drugo s'lakoto gajshla ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi im. mn. paK hozheio Konzhati ǀ potreſſi im. mn. vashe hishe podereio ǀ tozha, lokota, vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy im. mn. so glaſs Boshy ǀ shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou, s'Kusi Kugo, laKoto, inu potreſse tož. mn. ǀ inu pozhutil te strashne potreſſe tož. mn.
Celotno geslo Megiser
potres -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
potròs, -trǫ́sa, m. 1) = potres, Kremp.-M.; — 2) kar se zverem v hosti potrosi, V.-Cig.
Pleteršnik
prestǫ́pati, -am, vb. impf. ad prestopiti; 1) Schritte machen; kako nerodno prestopaš! — prestopajoč potres, successorisches Erdbeben, Cig. (T.), Jes.; — 2) übertreten; — (fig.) prestopajo k drugim veram; — 3) übertreten (trans.), überschreiten; mero p.; zakaj prestopate zapovedi Gospoda? Dalm.
Vorenc
riti nedov., F2, consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ẛemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei
Vorenc
tres m, terraemotus, -tus, potres, tres
Celotno geslo Megiser
tres -a samostalnik moškega spola
Vorenc
tretji sam., F2, colludere tertium, tega tretjiga ogolufati; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ẛemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe
Prekmurski
trosáj -a m tresenje, potres: nébe szpadáj, zemlé troszáj KAJ 1870, 66
Prekmurski
tròsk -a m tresljaj, potres: Na Légrádi pa na troszk zemlé szo sze szedécsi lidjé genoli AIP 1876, br. 11, 7
Število zadetkov: 27