- ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]
Celotno geslo
eSSKJ
àj medmet
- 1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
- 1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
- 2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
- 3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
- 4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
- 5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
- 5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
debílen debílna debílno pridevnik [debílən]
- 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: ekspresivno top
- 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
- 2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
Celotno geslo
eSSKJ
jebêla in jebéla medmet [jebêla] in [jebéla]
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz ↑jebenti
- 1. neformalno, evfemistično izraža, da govorec občuti zadrego
- 2. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec presenečen
- 3. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz ↑jebenti
Celotno geslo
eSSKJ
jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti
- 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
- 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti
Celotno geslo
eSSKJ
jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti]
ETIMOLOGIJA: ↑jebemti
- 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
- 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
- 2.1. vulgarno izraža, da se govorec zaklinja
ETIMOLOGIJA: ↑jebemti
Celotno geslo
eSSKJ
jêj in jèj medmet
- 1. navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
- 2. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna
- 3. podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 4. izraža, da govorec občuti veselje, radost
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
jòj in jôj in jój medmet
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 3. izraža, da se govorec prestraši
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
- 5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
- 6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
Celotno geslo
eSSKJ
krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica]
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava
- 1. ekspresivno krava
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja kravo
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava
Celotno geslo
eSSKJ
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti
- 1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
- 2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti
Celotno geslo
eSSKJ
nogometášica nogometášice samostalnik ženskega spola [nogometášica]
- 1. športnica, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometašinja, neformalno fuzbalerka
- 1.1. ženska, ki igra nogomet, se z nogometom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: neformalno fuzbalerka
Celotno geslo
eSSKJ
obuválo obuvála samostalnik srednjega spola [obuválo]
- 1. navadno v množini izdelek za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
- 2. navadno v množini, ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obutev
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
partizánka partizánke samostalnik ženskega spola [partizánka]
- 1. udeleženka partizanskega boja
- 2. partizanska čepica, navadno z rdečo zvezdo na čelnem delu
Celotno geslo
eSSKJ
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica]
ETIMOLOGIJA: iz za uho
- 1. udarec po licu, navadno s plosko roko
- 2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
ETIMOLOGIJA: iz za uho
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
besedílo -a s (í)
1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru
// napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo
2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila
// besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča
1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru
// napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo
2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila
// besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča
SSKJ²
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
- bóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
SSKJ²
čísto prisl. (ȋ)
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova; njegov nastop je čisto tak kot očetov; čisto vse si je zapomnil; čisto je nehal piti; hiša je čisto porušena; čisto gotovo pride; čisto nepričakovano se je vrnil; imaš čisto prav; elipt. on je čisto, kakor je bil čisto tak / hiša je čisto ob morju tik
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: to je čisto navadna goljufija; čisto preprosto mu je vse utajil; čisto sem pozabil sporočiti; čisto prav vam je; čisto zares ne vem
2. izraža zelo visoko stopnjo: čisto majhen je; čisto mlad; čisto malo se je spremenil; čisto tiho govori
3. izraža rahlo omejitev: hrana je čisto dobra; bil je čisto prijazen z nami; čisto lepo so ga sprejeli; čisto prijetno je tu; to vino imam čisto rad; prim. čist
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova; njegov nastop je čisto tak kot očetov; čisto vse si je zapomnil; čisto je nehal piti; hiša je čisto porušena; čisto gotovo pride; čisto nepričakovano se je vrnil; imaš čisto prav; elipt. on je čisto, kakor je bil čisto tak / hiša je čisto ob morju tik
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: to je čisto navadna goljufija; čisto preprosto mu je vse utajil; čisto sem pozabil sporočiti; čisto prav vam je; čisto zares ne vem
2. izraža zelo visoko stopnjo: čisto majhen je; čisto mlad; čisto malo se je spremenil; čisto tiho govori
3. izraža rahlo omejitev: hrana je čisto dobra; bil je čisto prijazen z nami; čisto lepo so ga sprejeli; čisto prijetno je tu; to vino imam čisto rad; prim. čist
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 158
Dostopnost