Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
godováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; godovánje; (-àt) (á ȗ) Ne vem, kdaj ~uje; ~ pozno v noč
Pravopis
kásen -sna -o tudi kásen -sna -ó; -êjši -a -e (á; á á ọ̑; ȇ) pešaj. pozen: ~ prihod; ne upoštevati ~ih prijav; biti zelo ~; poud. Danes bom ~ |bom pozno prišel|
kásni -a -o (á) ~ srednji vek pozni srednji vek
kásnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
kasnó in kásno mer. čas. prisl. -êj(š)e (ọ̑; á; ȇ) pešaj. pozno: Danes smo ~ jedli; ~ popoldne; Pridite kasneje; To bo narejeno najkasneje v treh dneh
Pravopis
krókati -am nedov. -ajóč, -áje; krókanje (ọ̑) knj. pog., poud. ~ s prijatelji pozno v noč |popivati|
Pravopis
légati -am nedov. -ajóč, -áje; léganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ~ v posteljo; neobč.: pozno ~ hoditi spat; Spanec ji ~a na oči postaja zaspana; brezos. ~a jim na pljuča, zato kašljajo duši jih
Pravopis
materínstvo -a s, pojm. (ȋ) ~ jo osrečuje; pozno ~
Pravopis
nikámor nik. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) ~ ne hodi tako pozno; ~ z doma ne smem; poud.: Tako ne pridemo ~ |ne bo se nam posrečilo, ne bomo uspeli|; ~ se nam tako ne mudi |prav nič|; Ta hrana ni za ~ |je zanič|
Pravopis
nóč -í ž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)
1. ~ in dan; ~ se dela noči se; ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna; poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|
2. To ~ so zbežali nocoj; Za ~ si pripraviti čaj za ponoči; poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga; poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~
Pravopis
ponôči čas. prisl. (ó) ~ počivati, spati; poud. misliti na dekle, izpit podnevi in ~ |neprenehoma|; pozno ~; Vožnja ~ je nevarna
Pravopis
pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
Pravopis
pôzno.. prvi del podr. zlož. (ó) pôznoantíčen, pôznopomláden
Pravopis
pribásati se -bášem se tudi pribásati se -básam se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se tudi -i se -ite se; -al se -ala se tudi -ála se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. zriniti se, preriniti se: ~ ~ skozi vrata
pribásati jo -bášem jo tudi pribásati jo -básam jo (á ȃ; á ȃ) knj. pog., poud. |priti, prispeti|: ~ ~ pozno ponoči
Pravopis
priblodíti in priblóditi -im dov. priblódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) pozno ponoči ~ do kmetije
Pravopis
prihòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́) ~ gosta; avtobus s ~om v mesto pozno zvečer
Pravopis
prikotalíti -ím dov. prikotálil -íla, nam. prikotalít/prikotalìt; prikotaljênje; drugo gl. kotaliti (í/ȋ í) kaj ~ sod iz kleti
prikotalíti se -ím se (í/ȋ í) slabš. |s težavo, nerodno priti|: pozno se prikotaliti domov
Pravopis
svatováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; svatovánje; (-àt) (á ȗ) ~ pozno v noč
Pravopis
veseljáčiti -im nedov. veseljáčenje (á ȃ) z/s kom ~ s prijatelji pozno v noč
Pravopis
vzcvetéti -ím dov. vzcvetênje; drugo gl. cveteti (ẹ́ í) Češnja je pozno vzcvetela; poud.: Dekle je vzcvetelo |postalo lepega, zdravega videza|; Posestvo je vzcvetelo |začelo dobro uspevati|; prim. vzcvêsti, vzcvèsti
Pravopis
zabrbljáti -ám dov. zabrbljánje; drugo gl. brbljati (á ȃ) kaj ~ nekaj besed; poud. Voda v loncu je zabrbljala |brbotajoč zavrela|
zabrbljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ pozno v noč |zaklepetati se|
Število zadetkov: 24