Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Geologija
Órmoško-Sélniška antifórma -e -e ž
SSKJ²
otŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: otrkati sneg s čevljev / otrkati pepel iz pipe iztrkati / škornje je otrkal ob prag
2. obtrkati: otrkal je zid, da bi ugotovil njegovo trdnost
Pravopis
otŕkati -am dov. -an -ana; otŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sneg s čevljev; ~ zid obtrkati; otrkati kaj ob kaj ~ škornje ob prag
SSKJ²
otrkávati -am nedov. (ȃ)
1. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: otrkavati blato, sneg s čevljev / otrkavati čevlje ob prag
2. obtrkavati: otrkavati steno, strop
Pravopis
otrkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; otrkávanje (ȃ) kaj ~ blato s čevljev; ~ steno obtrkavati; otrkavati kaj ob kaj ~ čevlje ob prag
ovčárski ovčárska ovčársko pridevnik [ou̯čárski] STALNE ZVEZE: ovčarski pes
ETIMOLOGIJA: ovčar
SSKJ²
ozírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: otroci so se med poukom kar naprej ozirali; ustavil se je in se oziral; ozirati se na levo in desno
// gledati, pogledovati: ozira se proti hribom; ozirati se skozi okno; ozirati se za odhajajočim / oziral se je po pticah jih ogledoval, opazoval
2. v zvezi z na upoštevati pri svojem ravnanju, odločitvah: pri tem se moramo ozirati tudi na druge; premalo se je oziral na neizkušene sopotnike / bil je preveč samozavesten, da bi se oziral na javno mnenje; ne ozira se na navodila, kar po svoje dela / knjiga se ozira zlasti na začetnike je namenjena zlasti začetnikom
3. ekspr., v zvezi s po, za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: na postaji se je oziral po taksiju, pa ga ni bilo; dolgo se je oziral za službo / tujci so se ozirali po naši zemlji
● 
knjiž., ekspr. proseče se ozira k njej išče pomoči pri njej; ekspr. ta se ne ozira ne na levo, ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. fant se že ozira po dekletih kaže zanimanje zanje; ekspr. po njeni smrti se bo moral sam ozirati po svetu biti, živeti sam; stopil je na prag in se oziral po vremenu ugotavljal, kakšno je vreme; bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo da je pri vseh vzbujala občudovanje, zanimanje; ko se česa lotiš, se ne oziraj nazaj ne omahuj
    oziráje se :
    hodila je po dvorišču, oziraje se na vse strani; odšel je, ne oziraje se na nevarnost
    ozirajóč se -a -e:
    šla je od doma, neprestano ozirajoč se; storil je to, ne ozirajoč se na težave; ozirajoča se množica jih je nestrpno pričakovala
Vorenc
pahniti dov.F16, contruderepo syli pahniti; dejiceredoli vrezhi, pahniti; detruderedoli pahniti, poriniti; ejicerevun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; eliminarepred vrata vunkai pahniti, zhes prag pahniti; explodereiṡterliti, vun pahniti; extruderevun pahniti, ſpahniti; intruderenotar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati; palangaety hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; praecipitaredoli pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti; prosterneredoli pobiti, vreizhi, pahniti; proturbares'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; rejiciturſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai pahne; retruderenaṡai pahniti, naṡai poriniti; supploderes'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti
Celotno geslo Etimološki
pȇrgola -e ž
Prekmurski
petník -a m podboj, prag: Cardo Petník KMS 1780, A8b; Skroupili ſzo vu dávnom, Vrejmeni petnik zkrvjom BKM 1789, 99
Geografija
pobóčje -a s
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti
SSKJ²
podmôrski -a -o prid. (ó)
ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
 
geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
Geologija
podmôrski grebén -ega -a m
Geografija
podmôrski hŕbet -ega -bta m
Geologija
podmôrski pràg -ega prága m
Geografija
podmôrski pràg -ega prága m
SSKJ²
podrekáti -ám dov. (á ȃ)
vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag
// umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal
    podrekáti se 
    iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče
    podrekán -a -o:
    podrekan kokošnjak
SSKJ²
podsèk -éka m (ȅ ẹ́nar.
1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč)
2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: polnoleten
Število zadetkov: 159