Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ 
pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.:
    poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SSKJ²
čŕkarski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi
 
lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
SSKJ²
črkogríz -a m (ȋ)
zastar. jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi
SSKJ²
dédiščinski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na dediščino: dediščinski davek; dediščinska pravda, tožba
SSKJ²
delítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na delitev: delitveni sistem / delitvena črta
 
pravn. delitvena pogodba, pravda
SSKJ²
dognáti -žênem dov., doženíte (á é)
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
 
pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
 
star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta
    dognán -a -o:
    Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
     
    opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
SSKJ²
ízvensóden -dna -o [izvənsodən in izvensodənprid. (ȋ-ọ̑)
pravn. ki se opravi brez posredovanja sodišča: izvensodni postopki; skleniti izvensodno poravnavo; izvensodno reševanje, urejanje sporov / izvensodno priznanje priznanje, ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda / (povojni) izvensodni poboji, usmrtitve nezakoniti, brez sojenja
SSKJ²
očétovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / očetovski prednik prednik po očetu
♦ 
pravn. očetovska pravda pravda za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu
    očétovsko prisl.:
    očetovsko opominjati; po očetovsko skrbeti za koga; biti očetovsko dober
SSKJ²
posésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda
 
pravn. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so na podlagi priposestvovanja vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad stvarjo
SSKJ²
právda -e ž (ȃ)
1. pravn. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem: pravda teče; končati, sprožiti, začeti pravdo; zastopati koga v pravdi / delitvena pravda v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska pravda za priznanje lastninske pravice in izročitev stvari lastniku; očetovska pravda za ugotovitev očetovstva; razvezna pravda za razvezo zakonske zveze / civilna pravda
2. star. tožba, tožarjenje: spustiti se v pravdo s kom; pravda za njivo / dobiti uspeti, izgubiti pravdo ne uspeti v zahtevah, izraženih v tožbi
// spor, prepir: filozofska pravda o svobodi volje; pravda med bratoma
3. zastar. pravica: braniti svojo pravdo
♦ 
lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; zgod. boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih
SSKJ²
preužítkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda
SSKJ²
priznánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela
 
pravn. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda
2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo
SSKJ²
razvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda
SSKJ²
skúpaj prisl. (ȗ)
1. izraža medsebojno združenost ali združevanje; ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj; ekspr. fantje iz cele vasi so drli skupaj; stali so blizu, tesno skupaj; na tej strani so vrste gosto skupaj / kot povelje pete skupaj, trebuh noter / pog. sestaviti, sklicati, zbrati (se) skupaj sestaviti, sklicati, zbrati (se) / toliko ljudi skupaj še nisem videl
// izraža družbo, stike, povezavo z drugimi: bila sta skupaj v vojski; vedno so bili, ekspr. tičali skupaj; gorje, če ju najdejo skupaj; po večerji smo ostali še kako uro skupaj; pogosto so ju videli skupaj / ekspr. ne vem, kaj sta imela skupaj / ostani še skupaj z nami; skupaj z njim ureja literarno revijo; domov je prišla skupaj z zaročencem / skupaj so hodili na izlete, v šolo; spali, stanovali, živeli so skupaj v veliki hiši / delati, peti, učiti se skupaj / v medmetni rabi le skupaj, skupaj, prijatelji
2. izraža istočasnost: skupaj s sejmom bo tudi modna revija; preveč stvari skupaj se ne da delati; končati, začeti skupaj
3. navadno v zvezi z ves, vsi izraža izčrpnost, celoto navedene količine: knjižnica ima skupaj milijon knjig; vse skupaj stane, znese pet tisoč evrov; oba skupaj imata dovolj denarja / on ve več kot vsi drugi skupaj; pravda je stala več, kot sta bila njivica in gozd skupaj vredna / šli so po trije, štirje skupaj v skupini / plačala je in vse skupaj dala v košaro; vsi skupaj so se mu zdeli nekoliko smešni / ekspr.: spoznala je, da je vse skupaj brez smisla; s tem ste vse skupaj samo še poslabšali / v nagovoru: pridite sem, vsi skupaj; dober dan vsem skupaj
● 
pog., ekspr. sam vzdigni vrečo, dosti te je skupaj si velik, močen; pog. v nekaj minutah je bil računalnik spet skupaj sestavljen; ekspr. vse skupaj ni vredno počenega groša zelo malo, nič; pog. sošolci držijo skupaj se razumejo, med seboj podpirajo; pog. že dolgo hodita skupaj sta v ljubezenskem odnosu; iti skupaj barvi gresta lepo skupaj sta ustrezni glede na estetske lastnosti; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; pog. vse to ji nekako ni šlo skupaj ni mogla dojeti; pog. vožnja in pijančevanje ne gresta skupaj se medsebojno izključujeta; ekspr. denar mu kar leti skupaj ga na lahek način zasluži; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. spet sta padla, trčila skupaj se nepričakovano srečala; pog. kar padla, zlezla je skupaj omedlela; ekspr. saj nisva krav skupaj pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; priti skupaj pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. glede odškodnine še nista prišla skupaj se nista zedinila; ekspr. pazi se, bova že še prišla skupaj maščeval se ti bom; pog. imata se rada, tudi spala sta že skupaj spolno občevala; spraviti skupaj pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; pog. izpit iz matematike boš že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. čestitam, lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali; pog. pohištvo spravljava skupaj kupujeva, zbirava; pog. stopili, usedli so se skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; pog. že nekaj let živita skupaj v zunajzakonski skupnosti; pog. ta dva nista za skupaj, ekspr. ne spadata skupaj nista taka, da bi lahko sodelovala; nista taka, da bi se lahko poročila
♦ 
jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen; šport. pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen
SSKJ²
užítkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na užitkarje ali užitkarstvo: užitkarska pravda / užitkarski kot / užitkarski sprehodi, trenutki; užitkarska vožnja; užitkarsko branje; užitkarsko poležavanje, popotovanje
SSKJ²
vájin -a -o zaim. (ȃ)
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja: vajin dom; vajine knjige
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: vajini upi so se uresničili
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: vajina pravda je končana; vajina sreča
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: vajini otroci / vajin znanec je telefoniral
4. izraža izhajanje od te dvojice: vajino pismo smo dobili včeraj; cenimo vajin prispevek skupnosti
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: vajin avtobus je pravkar odpeljal; prim. tvoj, vaš
SSKJ²
zapuščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zapuščino: reševati zapuščinske zadeve
 
pravn. zapuščinski postopek; zapuščinska pravda; zapuščinska razprava; zapuščinsko sodišče
Število zadetkov: 17