Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dolgopŕstnež dolgopŕstneža samostalnik moškega spola [dou̯gopə̀rstneš dou̯gopə̀rstneža]
    evfemistično tat, kradljivec
ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija]
    kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
STALNE ZVEZE: pravna fikcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
júhuhú in jùhuhú in júhuhu medmet
    1. posnema glas pri vriskanju
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juhuhu iz juhu
mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
      1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne dosegajo zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
    2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
mladolétnica mladolétnice samostalnik ženskega spola [mladolétnica]
    1. ženska, ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
    2. iz zoologije večjemu molju podobna obvodna žuželka z dvema paroma žilastih dlakavih kril; primerjaj lat. Trichoptera, Limnephilus
ETIMOLOGIJA: mladoletnik
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
    kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
mladolétnikov mladolétnikova mladolétnikovo pridevnik [mladolétnikou̯ mladolétnikova mladolétnikovo] ETIMOLOGIJA: mladoletnik
mladolétnost mladolétnosti samostalnik ženskega spola [mladolétnost]
    stanje, ko kdo ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: mladoleten
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
    2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica]
    ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: polnoletnik
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik]
    kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mlajši polnoletnik
ETIMOLOGIJA: polnoleten
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: polnoleten
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija]
    1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
      1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
    2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
sánkcijski sánkcijska sánkcijsko pridevnik [sánkciski] ETIMOLOGIJA: sankcija
sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati]
    1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
    2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
advokát -a m (ȃ)
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
SSKJ²
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizirati pritiske, tresljaje; amortizirati sunke, trke, udarce / pren. amortizirati napetosti, politične želje
2. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
3. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice; dolg se amortizira
4. pravn. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico
    amortizírati se 
    imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
    amortizíran -a -o:
    amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
SSKJ²
de iure [dejúreprisl. (ȗ)
knjiž. pravno: priznati pravice de iure
SSKJ²
dêjstvo -a s (ȇ)
kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
 
pravn. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice
// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo
// ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● 
zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
Število zadetkov: 653