Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
    absolvíran -a -o:
    absolviran učiteljiščnik
SSKJ²
ávtorski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
 
biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; pravn. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
SSKJ²
ávtorskopráven -vna -o prid. (ā-ā)
nanašajoč se na avtorsko pravo: avtorskopravni problemi
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● 
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ 
fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ²
besnílo -a s (í)
stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
SSKJ²
bistroúmje -a s (ȗ)
knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
SSKJ²
bistroúmnost -i ž (ú)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
SSKJ²
bít2 -i ž (ȋknjiž.
1. bistvo, vsebina, narava: prodreti v ustvarjalno bit; pačiti, spremeniti pravo bit; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti
2. eksistenca, obstoj, obstajanje: Kant je pripisoval prostoru samostojno bit; razmišljal je o svoji biti in nebiti
♦ 
filoz. bit kar opredeljuje kaj, da je; soc. družbena bit
SSKJ²
blažílo -a s (í)
sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce
SSKJ²
božjepráven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma
SSKJ²
brezzakónje -a s (ọ̑)
knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje
SSKJ²
bríhta -e ž (ȋ)
pog. bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti!
SSKJ²
budálo -a s (á)
ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto
SSKJ²
cerkvén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ 
jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom
    cerkvéno prisl.:
    cerkveno se poročiti
SSKJ²
cerkvénopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā)
nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina
SSKJ²
civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ 
pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.:
    poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SSKJ²
civilíst -a m (ȋ)
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ 
pravn. strokovnjak za civilno pravo
SSKJ²
civílnopráven -vna -o prid. (ȋ-ā)
nanašajoč se na civilno pravo: civilnopravni spor / civilnopravna sankcija
SSKJ²
čága -e ž (ánar. štajersko
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: čaga je trajala do jutra; hoditi po čagah; študentska čaga; čage v pustnem času
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: zna narediti pravo čago; za pravo čago je poskrbela romska glasbena skupina; biti za čago / ekspr. nekateri mislijo, da je največja čaga, če na zabavi kaj zlomijo ali umažejo
SSKJ²
čekôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic
♦ 
fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; pravn. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki
Število zadetkov: 317