Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nalíšpati -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: konje so nališpali s pisanimi trakovi / svoj govor je zelo nališpal
    nalíšpati se raba peša  olepšati se, nalepotičiti se: nališpala se je za ples
    nalíšpan -a -o: nališpane ženske; praznično nališpana
SSKJ
obléči obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / redko obleči rokavice natakniti, škornje obuti
  2. 2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili: stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli
  3. 3. ekspr. obložiti, obdati: obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje
    ●     knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela
    obléčen -a -o: sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena
    ●     koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda
SSKJ
odéti odénem dov., odêni odeníte (ẹ́) namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / redko odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
    odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom  izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen
    odevèn -êna -o zastar.: odevena v drag plašč
    odét -a -o: v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet
SNB
popótništvoSSKJ -a s (ọ̑)
1. potovanje iz kraja v kraj v želji po novih doživetjih in spoznanjih: mladinsko popotništvo; ljubitelji popotništva; Sleherni izlet na goro, sleherno popotništvo po samotnih gozdnih poteh pomeni človeku, vzgojenemu v gorniškem duhu, praznično doživetje
2. dejavnost, ki je v zvezi s takim potovanjem: odbor za gorsko popotništvo; Komisija za popotništvo organizira potovanje na Kilimandžaro E (↑)popótnik
SSKJ
prázničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na praznik: nastopilo je praznično jutro / praznične prireditve / praznični dnevi / praznična obleka; praznično kosilo / ekspr.: praznični mir; praznično razpoloženje
● ekspr. biti praznične volje veselo razpoložen
    práznično prisl.: praznično oblečen; praznično pogrnjena miza; sam.: pri tem so občutili nekaj prazničnega
SSKJ
prázničnost -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost prazničnega: prazničnost dneva / prazničnost razpoloženja / v dvorani je vladala prazničnost praznično razpoloženje
SSKJ
prážnji -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca
● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra
♦ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno
    prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen
SNB
prenajédanje -a s (ẹ́)
1. čezmerno uživanje hrane; preobjedanje (1), prenažiranje: praznično prenajedanje; Sodobna civilizacija je ustvarila industrijo praznikov, jih spremenila v dneve brezdelja, zabave, prenajedanja in neomejene porabe
2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; preobjedanje (2): čustveno prenajedanje; kompulzivno prenajedanje; Značilno je, da se pri poskusih abstiniranja od prenajedanja pojavljajo podobni fizični in psihični abstinenčni pojavi kot pri drugih odvisnostih E ↑prenajédati se
SNB
prenažíranje -a s (ȋ) ekspr.
čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), preobjedanje (1): Vsako praznično prenažiranje je za telo velik stres in napor E ↑prenažírati se
SNB
preobjédanje -a s (ẹ́)
1. čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), prenažiranje: praznično preobjedanje; Koliko je preobjedanja, je videti po zajetnih trebuhih
2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; prenajedanje (2): Preobjedanje je lahko obrambni mehanizem, ki varuje pred psihološko stisko in psihično bolečino E ↑preobjédati se
SSKJ
rómarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od romar: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric
SSKJ
štímunga -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje
// s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
SSKJ
vesêlje -a s (é) 
  1. 1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali
    // izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje
  2. 2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli
    // ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja
    // čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje
  3. 3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga
    // ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega
    // v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil
  4. 4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja
    // vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo
    // v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem
  5. 5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato
    // zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
    ●     otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, redko nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje — dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
Število zadetkov: 13