Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba]
    žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ16
avba -e samostalnik ženskega spola
1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih
bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək]
    1. navadno ekspresivno biser, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši biser
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biser
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser
ETIMOLOGIJA: biser
Pravo
délo na práznik ali déla pròst dán -a -- -- -- -- -- -- s
Celotno geslo Etimološki
hodník -a m
Jezikovna
Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Celotno geslo Sprotni
kúhanček samostalnik moškega spola
    pogovorno kuhano vino SINONIMI: kuhanec
SSKJ²
nalíšpati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: konje so nališpali s pisanimi trakovi / svoj govor je zelo nališpal
    nalíšpati se ekspr.
    olepšati se, nalepotičiti se: nališpala se je za ples
    nalíšpan -a -o:
    nališpane ženske; praznično nališpana
Celotno geslo ePravopis
noč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
noči samostalnik ženskega spola
IZGOVOR: [nóč], rodilnik [nočí]
ZVEZE: judovska velika noč, kresna noč, velika noč, noč čarovnic
Celotno geslo Sinonimni
nosíti nósim nedov.
1.
kaj držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi
SINONIMI:
ekspr. cijaziti, ekspr. prenašati, neknj. pog. troskati, ekspr. vlačiti, ekspr. vleči
2.
kaj izraža, da ima kdo na sebi kaj kot oblačilo, opravo
SINONIMI:
biti napravljen v kaj, biti oblečen v kaj, ekspr. biti ohomotan v kaj, ekspr. biti okomatan, star. biti opravljen, ekspr. biti zavit, ekspr. drgniti, ekspr. guliti, ekspr. hoditi, pog. imeti, ekspr. letati, ekspr. tičati
3.
kaj izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga
SINONIMI:
pog. imeti, ekspr. vlačiti, ekspr. vleči
SSKJ²
obléči1 obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́)
1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / obleči rokavice natakniti zastar., škornje obuti
2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili: stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli
3. ekspr. obložiti, obdati: obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje
● 
knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela
    obléčen -a -o:
    sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena
     
    koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda
SSKJ²
odéti odénem dov., odêni odeníte (ẹ́)
namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / ekspr. odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči1odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● 
knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
    odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom
    izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen
    odevèn -êna -o zastar.:
    odevena v drag plašč
    odét -a -o:
    v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet
Prekmurski
ósvetno prisl. slovesno, praznično: 15-ti málitráven, kakti 1848-ga leta godovno je v-országi letosz tüdi vnôgi mesztaj ôszvetno obdr'záni AIP 1876, br. 4, 8
Celotno geslo Vezljivostni NG
pésem-smisamostalnik ženskega spola
  1. krajše literarno delo v verzih, govorjeno ali peto
    • pesem s česa, od kod
    • , pesem iz česa, od kod
    • , pesem na čem, kje
    • , pesem s čim
    • , pesem za koga/kaj
    • , pesem o kom/čem
    • , pesem v čem
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
Prekmurski
posvétešnjem prisl. praznično: nego gda vidi Pápo z-vnougimi poszvétesnyem gorioblecse-nimi prebivavci proutipridoucsega KOJ 1848, 4
SSKJ²
prázničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na praznik: nastopilo je praznično jutro / praznične prireditve / praznični dnevi / praznična obleka; praznično kosilo / ekspr.: praznični mir; praznično razpoloženje
 
ekspr. biti praznične volje veselo razpoložen
    práznično prisl.:
    praznično oblečen; praznično pogrnjena miza; sam.: pri tem so občutili nekaj prazničnega
Pravopis
prázničen -čna -o; bolj ~ (á) poud. ~o razpoloženje |veselo|
práznični -a -o (á) ~ dan
práznično -ega s, pojm. (á) poud. občutiti nekaj ~ega |veselje, zadovoljstvo|
prázničnost -i ž, pojm. (á)
Pleteršnik
prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.
Celotno geslo Hipolit
prazničen pridevnik

PRIMERJAJ: praznično

Število zadetkov: 41