Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
avtomátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
    avtomátsko prisl.:
    stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
SSKJ²
blížati se -am se nedov. (ȋ)
1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu
3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi
    blížati igr., šport.
    primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
    bližajóč se -a -e:
    bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
Celotno geslo Vezljivostni G
blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
Celotno geslo Frazemi
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
SSKJ²
brzostrélka -e ž (ẹ̑)
orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih: naperil je vanj brzostrelko; vojaki so oboroženi z brzostrelkami; pokosil jih je rafal iz brzostrelke
Celotno geslo Sinonimni
brzostrélka -e ž
orožje s kratko cevjo, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalihpojmovnik
SINONIMI:
brzostrelna puška, voj. avtomat1, knj.izroč. avtomatka, knj.izroč. hitrostrelka
Celotno geslo Frazemi
cérkev Frazemi s sestavino cérkev:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v cérkvi], kot pès v cérkvi, tího kot v cérkvi, tišína kot v cérkvi
Celotno geslo eSSKJ
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
    1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
      1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
    2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
    3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
      3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
Pleteršnik
črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf (zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. (stsl.).
SSKJ²
devetkáč -a m (á)
slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači
Geologija
diskontinuírana poróznost -e -i ž
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

SSKJ²
glávica2 tudi glavíca -e ž (á; í)
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
Celotno geslo Sinonimni
glávica2 -e ž
glasb. polni ali prazni krožec kot del note
SINONIMI:
glasb. notna glavica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik bucikina glavica  pojmovnik glavica pletilke  pojmovnik glavica vžigalice  pojmovnik makova glavica
GLEJ ŠE: lusk
Pravopis
grézničar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |kdor prazni greznice|
grézničarjev -a -o (ẹ̑)
SSKJ²
hitrostrélka -e ž (ẹ̑)
knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka
Pleteršnik
izgọ̑vor, m. 1) = izgovarjanje 1), die Aussprache, Jan.; — 2) die Ausrede, die Entschuldigung; izgovore delati, Ausreden vorbringen, Svet. (Rok.); prazni izgovori, leere Ausflüchte; z izgovorom, unter dem Vorwande, Cig.; izgovor je dober, če je iz trte zvit, Npreg.; — 3) der Vorbehalt, Cig.; das Ausgedinge, der Auszug, vzhŠt.
Pleteršnik
izmȋslək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
Celotno geslo Sinonimni
jésti jém nedov.
1.
kaj dajati hrano, jed v usta in požirati
SINONIMI:
ekspr. basati se, ekspr. drobiti, ekspr. goltati, ekspr. gostiti se2, otr. hamati, ekspr. hlapati, ekspr. hrustati, ekspr. klepati, ekspr. krepčati se, ekspr. mahati, ekspr. mašiti se, ekspr. metati hrano vase, ekspr. mlaskati, ekspr. mlatiti, ekspr. mleti2, ekspr. mrviti, zastar. muliti, ekspr. nadevati se, ekspr. natepati, ekspr. natepavati, ekspr. otepati, otr. papati, otr. papcati, otr. papkati, ekspr. pospravljati, knj.izroč. použivati, ekspr. prazniti krožnik, ekspr. prazniti skledo, ekspr. prežvekovati, ekspr. sladkati se, knj.izroč. sladkoustiti se, ekspr. slastiti se, ekspr. tlačiti hrano vase, ekspr. tlačiti se, ekspr. tolči, ekspr. trpati se, ekspr. ugrizovati, ekspr. zalagati se, knj.izroč. zauživati, vulg. žreti, ekspr. žvečiti
2.
z grizenjem uničevati
SINONIMI:
ekspr. žreti
GLEJ ŠE SINONIM: jemati, jemati, mučiti, praskati, prehranjevati se, razjedati, uživati
GLEJ ŠE: hraniti2, kositi1, nahraniti2, prestajati, večerjati
SSKJ²
kondenzátor -ja m (ȃ)
1. teh. priprava za spreminjanje pare v tekočino: vodno hlajeni kondenzator
2. elektr. priprava za kratkotrajno shranitev, uskladiščenje elektrine: kondenzator se polni, prazni; kapacitivnost kondenzatorja / blokirni, elektrolitni kondenzator
Število zadetkov: 83