Zadetki iskanja
- 1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico
- 2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico
// praznovanje: udeležiti se fešte
// redko jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja
// knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
- 1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
- 2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria
- 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
- 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
// praznovanje takega dne: udeležiti se obletnice mature
♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju
- 1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote
- 2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina
♦ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
- 1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje
- 2. ki kaj omejuje
- a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo
- b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina
- c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu
● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek
- 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih
// načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni
// del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane
// publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe - 2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek
// stati za steklenim predelom pregrado - 3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov
- 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge
♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje - 2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali
- 3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda
- 4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati
- 5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino
● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »