bájram -a m (ȃ)
velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dožétki -ov m mn. (ẹ̑)
nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov
nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov
SSKJ²
dvájsetlétnica -e ž (ȃ-ẹ̑)
1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico
2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico
1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico
2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico
SSKJ²
féšta -e ž (ẹ̑)
nar. zahodno praznik1: na fešto je trgovina zaprta
// praznovanje: udeležiti se fešte
nar. zahodno praznik1: na fešto je trgovina zaprta
// praznovanje: udeležiti se fešte
SSKJ²
jubilêj -a m (ē)
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja
SSKJ²
jurjevánje -a s (ȃ)
etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje; jurjevanje in kresovanje
etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje; jurjevanje in kresovanje
SSKJ²
karnevál -a m (ȃ)
praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust1: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust1: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
SSKJ²
krokaríja -e ž (ȋ)
pog. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: udeležil se je vsake krokarije; priredili so veliko krokarijo; nedeljske, sobotne krokarije / ekspr. praznovanje se je končalo s krokarijo
pog. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: udeležil se je vsake krokarije; priredili so veliko krokarijo; nedeljske, sobotne krokarije / ekspr. praznovanje se je končalo s krokarijo
SSKJ²
kurentovánje -a s (ȃ)
etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji: barvni film o kurentovanju; kurentovanje in kresovanje
etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji: barvni film o kurentovanju; kurentovanje in kresovanje
SSKJ²
májnica -e ž (á)
1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria
1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria
SSKJ²
novoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
SSKJ²
oblétnica -e ž (ẹ̑)
dan, ki je natančno eno ali določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo, je kaj bilo: praznovati obletnico osvoboditve, poroke / dvajseta, prva obletnica
// praznovanje takega dne: udeležiti se obletnice mature
dan, ki je natančno eno ali določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo, je kaj bilo: praznovati obletnico osvoboditve, poroke / dvajseta, prva obletnica
// praznovanje takega dne: udeležiti se obletnice mature
SSKJ²
SSKJ²
osmína -e ž (í)
1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote
2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina
♦ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote
2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina
♦ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
SSKJ²
óžji -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje
2. ki kaj omejuje
a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo
b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina
c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu
● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek
1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje
2. ki kaj omejuje
a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo
b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina
c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu
● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek
SSKJ²
praznovánje -a s (ȃ)
glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
SSKJ²
predél -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih / načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni
// del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane
// publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe
2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek / stati za steklenim predelom pregrado
3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov
1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih / načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni
// del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane
// publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe
2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek / stati za steklenim predelom pregrado
3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov
SSKJ²
prestávljati -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á)
1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge
♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali
3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda
4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati
5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino
● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham
1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge
♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali
3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda
4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati
5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino
● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham
SSKJ²
proščênje -a s (é)
v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje
v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost