Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 
  1. 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
    1. a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
    2. b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
  2. 2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
  3. 3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: novo cepivo so poskusili na živalih / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
  4. 4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
    ●     ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
    poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali
    // poskusil se je tudi kot dramatik
SSKJ
pre...1 predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti
    2. b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti
    3. c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati
    4. č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti
    5. d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati
    6. e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se
    7. f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti
    8. g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina
SSKJ
prebedéti -ím tudi prebdéti -ím [prva oblika bəd] dov., prebedì tudi prebdì (ẹ́ í) buden prebiti, preživeti: noč so bolj prebedeli kot prespali; več ur je prebedela pri bolniku; veliko noči je prebedel ob knjigah
SSKJ
preberáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. z beračenjem prehoditi: v enem tednu je preberačil vso deželo; preberačil je vse mesto; preberačil se je do glavnega mesta
  2. 2. z beračenjem prebiti, preživeti: vse življenje je preberačil
SSKJ
prebíti1 -bíjem dov., prebìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala
    // krogla mu je prebila prsi; pri padcu si je prebil lobanjo / prebiti luknjo v jermen
  2. 2. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje: prebiti blokado, obrambno črto, fronto, obroč; brigada se je s težavo prebila
  3. 3. knjiž. natepsti, pretepsti: zatožil ga je, da ga je prebil; prebiti do krvi
    ●     prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka
    ♦     šport. prebiti arkado
    prebíti se nav. ekspr.  
    1. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: vozilo se je komaj prebilo skozi gnečo; tanker se je prebil skozi ovire; prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; pren. prebiti se skozi težave
      // kljub oviram priti kam: kljub neurju so se prebili do koče; do zasutih tovarišev so se prebili z velikim trudom; prebiti se iz podzemeljske jame / reka se prebije do morja; pren. prebiti se do uspeha
    2. 2. kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: prebil se je in si ustvaril ime; brez njihove pomoči bi se težko prebil
      // s predlogom z delom, prizadevanjem doseči določeno stopnjo, mesto: prebiti se do znanstvenega naslova; tekmovalec se je prebil na drugo mesto
    3. 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživeti: komaj so se prebili v letih krize / težko so se prebili skozi življenje
      ●       ekspr. prebiti se skozi knjigo s težavo jo prebrati; publ. prebil se je tako visoko, da je postal nepogrešljiv postal je tako pomemben
    prebít -a -o 
    1. 1. deležnik od prebiti: na več mestih prebita lobanja; skozi steno prebite odprtine; do iznakaženosti prebiti jetniki
    2. 2. presnet, preklet: ti prebiti fant, že spet si zamudil večerjo; ta prebita pijača ga bo uničila / to prebito vreme, spet nam je zagodlo
      ●       ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; prisl.: ekspr. prebito jih je oštela zelo, hudo
SSKJ
prebíti2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 
  1. 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel
    // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini
    // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo
  2. 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali
    // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili
    ●     star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti
    prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje
SSKJ
prebòj -ôja m (ȍ ó) 
  1. 1. glagolnik od prebiti: preboj stene / preboj izolacije, ki obdaja to državo / oktobrska revolucija je bila prvi preboj kapitalističnega in imperialističnega sistema / preboj neuvrščene politike v širino
    ●     redko zalepiti preboj prebito mesto
  2. 2. vojaška akcija, pri kateri skupina vojakov z bojem pride skozi nasprotnikove položaje: izsiliti preboj; preboj iz obkolitve / preboj blokade, fronte / iti v preboj
    ♦     elektr. razelektrenje skozi izolator; mont. zveza med dvema hodnikoma pod zemljo
SSKJ
preboríti se -ím se dov., prebóril se (ī í) redko prebiti se: preboriti se skozi zamete / preboriti se skozi težave / preboriti se do lastnega pesniškega jezika
SSKJ
prečákati -am dov., prečákajte in prečakájte; prečákala in prečakála (á ȃ) ekspr. čakaje prebiti, preživeti: zaman je prečakal dopoldne; cele ure je prečakala po ambulantah
// prebiti, preživeti sploh: vojno je prečakal na deželi; noč je prečakal v zasedi
// v čakanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem ga prečakala, pa ga ni bilo domov
● knjiž., redko ali bomo prečakali deževje dočakali konec deževja
SSKJ
prečeméti -ím [čəm] dov., prečemì (ẹ́ í) negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: ujetniki so dan prečemeli ob ognju / ekspr. leta je prečemela v tej sobi
// napol buden prebiti, preživeti: bolnik je noč prečemel
SSKJ
prečepéti -ím dov. (ẹ́ í) čepeč prebiti, preživeti: otroci več ur prečepijo v peskovniku in se igrajo; vso vožnjo je prečepel v kotu živinskega vagona / kokoši prečepijo noč na gredah / ekspr. večere prečepi za pisalno mizo presedi
// ekspr. prebiti, preživeti sploh: največ časa prečepi v pisarni; vse življenje je prečepel v tem kraju
SSKJ
prečúti1 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ) raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti: vso noč smo prečuli / prečuti več ur ob bolnikovi postelji
    prečút -a -o: truden je od prečute noči / biti bled in prečut neprespan
SSKJ
predaníti -ím dov., predánil (ī í) prebiti, preživeti dan (na varnem, skritem mestu): borci so predanili v gozdu in šele zvečer prestopili cesto
SSKJ
predíhati -am dov. (í ȋ) ekspr.  
  1. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu
    // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku
  2. 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča
    ●     žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil
    predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča
SSKJ
predivjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropi
● ekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti
SSKJ
predrémati -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje
SSKJ
prefantováti -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval
SSKJ
pregaráti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke
SSKJ
pregúrati -am dov. (ȗ) nižje pog. prebiti, preživeti: bomo že kako pregurali
SSKJ
preigráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli
    // nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove
  2. 2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike
    // šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol
  3. 3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali
    ●     ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro
    ♦     šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo
    preigráti se gled., s prislovnim določilom  pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra
    preigrán -a -o: stare, že preigrane drame
Število zadetkov: 101