Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.-C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
Pleteršnik
prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
hìža -e ž
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
Prekmurski
jáki -a -o prid.
1. krepek, močen: Vſzáki, Jáki Cséſzt, postenyé Tebi dáva BRM 1823, 85; Vu jákoj ſztálnoſzti bomo SŠ 1796, 161
2. ugoden, dober: krouto jáka prilika SIZ 1807, 57
jàkši tudi jakšéjši -a -e
1. lepši: Kriſztus je jakſi pop KŠ 1771, 683; I eſcse od toga jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; I od toga je jakſejſi vcsinyeni od angyelov KŠ 1771, 672
2. boljši: od drugih odmené jaksih Zemlákov KOJ 1833, IIII; Zdaj je pa od toga jakſejſo ſzlü'zbo doubo KŠ 1771, 684
nájjàkši -a -e
1. najmočnejši: 'sitka mojega náj jaksa obramba KM 1783, 154
2. najlepši: zidárje, te naj jakſi kamen zavr'zejo KŠ 1771, 67
3. največji: ár csi gli je Boug povſzéd nazoucsi, dönok znáj jakſim tálom v-Nébi prebiva KMK 1780, 26
1. krepek, močen: Vſzáki, Jáki Cséſzt, postenyé Tebi dáva BRM 1823, 85; Vu jákoj ſztálnoſzti bomo SŠ 1796, 161
2. ugoden, dober: krouto jáka prilika SIZ 1807, 57
jàkši tudi jakšéjši -a -e
1. lepši: Kriſztus je jakſi pop KŠ 1771, 683; I eſcse od toga jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; I od toga je jakſejſi vcsinyeni od angyelov KŠ 1771, 672
2. boljši: od drugih odmené jaksih Zemlákov KOJ 1833, IIII; Zdaj je pa od toga jakſejſo ſzlü'zbo doubo KŠ 1771, 684
nájjàkši -a -e
1. najmočnejši: 'sitka mojega náj jaksa obramba KM 1783, 154
2. najlepši: zidárje, te naj jakſi kamen zavr'zejo KŠ 1771, 67
3. največji: ár csi gli je Boug povſzéd nazoucsi, dönok znáj jakſim tálom v-Nébi prebiva KMK 1780, 26
Prekmurski
mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
Prekmurski
napràviti -právim dov.
1. napraviti, omogočiti nastanek česa: Znicseſza kaj napraviti KŠ 1754, 93; ino tákse sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 9; ka ſzi me, liki ilojczo napravo KŠ 1754, 90; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; on ga je zedne grüde napravo SM 1747, 3; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20
2. postaviti, zgraditi: ka ſzmo ti mogli czérkev napraviti KŠ 1771, 852; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4; i napravmo tri ſatore KŠ 1771, 199
3. pripraviti: ki naprávi pout tvojo pred tebom KŠ 1771, 103; i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306
4. ustvariti: i naprávijo ſzi zſzvoje moucsi mislejnye KŠ 1771, 443; Boug je ete ſzvejt napravo KŠ 1754, 93; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; Napravi me po etom nouvo ſztvorjenyé KŠ 1754, 236; napravi nám Bogé KŠ 1771, 362
5. spremeniti: Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; vi ſzte jo pa napravili na razbojnikov jamo KŠ 1771, 68
6. sestaviti, narediti: One razlocsne féle recsi, z-sterimi sze naprávi gucs KOJ 1833, 12
naprávleni -a -o napravljen, narejen: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Vecsérja pa, ár je vecsér.. naprávleno KŠ 1754, 200; csloveki, naj obſzlejdnyim naprávlenomi KŠ 1754, 94; dáo je z-zemlé naprávleno poſzoudo KM 1796, 48; v-Testamentomi naprávlenom KOJ 1848, 53; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; i vſze ſztvorjene, i naprávlene ſztvári KŠ 1754, 10; od pri nyej zbruncza naprávleni ſztebrov KŠ 1771, 601; i zkaménya naprávlene Bogé dicſili KM 1796, 80; Ali te náj viſesnyi vu zrokámi naprávleni czérkváj ne prebiva KŠ 1771, 362; pren. ka v-preminocsih letah naprávleni dug tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; vekivecsni plamén ie vám naprávlen vekke SM 1747, 84; mámo, hi'zo brezi rouk naprávleno KŠ 1771, 536; Nebéſza ſzo po recſi Goſzpodnovoi naprávlena SM 1747, 3; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; kaj ſzo vekivecsnoſzti z-Bo'zov ricsjouv naprávlene tak KŠ 1771, 690
1. napraviti, omogočiti nastanek česa: Znicseſza kaj napraviti KŠ 1754, 93; ino tákse sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 9; ka ſzi me, liki ilojczo napravo KŠ 1754, 90; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; on ga je zedne grüde napravo SM 1747, 3; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20
2. postaviti, zgraditi: ka ſzmo ti mogli czérkev napraviti KŠ 1771, 852; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4; i napravmo tri ſatore KŠ 1771, 199
3. pripraviti: ki naprávi pout tvojo pred tebom KŠ 1771, 103; i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306
4. ustvariti: i naprávijo ſzi zſzvoje moucsi mislejnye KŠ 1771, 443; Boug je ete ſzvejt napravo KŠ 1754, 93; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; Napravi me po etom nouvo ſztvorjenyé KŠ 1754, 236; napravi nám Bogé KŠ 1771, 362
5. spremeniti: Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; vi ſzte jo pa napravili na razbojnikov jamo KŠ 1771, 68
6. sestaviti, narediti: One razlocsne féle recsi, z-sterimi sze naprávi gucs KOJ 1833, 12
naprávleni -a -o napravljen, narejen: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Vecsérja pa, ár je vecsér.. naprávleno KŠ 1754, 200; csloveki, naj obſzlejdnyim naprávlenomi KŠ 1754, 94; dáo je z-zemlé naprávleno poſzoudo KM 1796, 48; v-Testamentomi naprávlenom KOJ 1848, 53; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; i vſze ſztvorjene, i naprávlene ſztvári KŠ 1754, 10; od pri nyej zbruncza naprávleni ſztebrov KŠ 1771, 601; i zkaménya naprávlene Bogé dicſili KM 1796, 80; Ali te náj viſesnyi vu zrokámi naprávleni czérkváj ne prebiva KŠ 1771, 362; pren. ka v-preminocsih letah naprávleni dug tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; vekivecsni plamén ie vám naprávlen vekke SM 1747, 84; mámo, hi'zo brezi rouk naprávleno KŠ 1771, 536; Nebéſza ſzo po recſi Goſzpodnovoi naprávlena SM 1747, 3; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; kaj ſzo vekivecsnoſzti z-Bo'zov ricsjouv naprávlene tak KŠ 1771, 690
Prekmurski
nèpristòpleni -a -o prid. nedostopen: Ki ſzám má nemrtelnoſzt i prebiva vu nepriſztoplenoj ſzvetloſzti KŠ 1771, 643
Prekmurski
opomínati -am nedov. opominjati, opozarjati: Sürgetni; opominati KOJ 1833, 172; ſchéjo eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; opominati ino obudjávati náſz more na lübéznoſzt SM 1747, 33; eden drügoga opominati KŠ 1754, 133; mogoucsi ſzte eden drügoga opominati KŠ 1771, 482; Dú'zna ſzta edendrügoga opominati SIZ 1807, 10; Opominam záto, naj pred vſzejm KŠ 1754, 151; Opominam tak váſz, bratje, za volo miloſcs Bo'zi KŠ 1771, 475; opominam váſz, vi zvasov deczov ne zamüdte BKM 1789, 6b; Ti mené opominas KŠ 1754, 240; Pavel Apoſtol váſz opomina KŠ 1754, 6; ino nyega po tom obecſanyi opomina SM 1747, 41; Záto Paveo opomina KŠ 1754, 72; I na dale opomina na Sz. 'zitek KŠ 1771, 540; Tejm táksim nedelavnim zapovidávamo i opominamo KŠ 1754, 166; opominamo váſz, naj zamán miloſcso Bo'zo ne vzemete KŠ 1771, 538; naj ſzeveſzelijo i czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; z-pepelom na cselo opominajo krsztsenike govorécsi KOJ 1845, 97; Naj bli'znyega opominamo KŠ 1754, 65; Naj mi opominamo Tituſa KŠ 1771, 542; nego je opominajmo i primárjamo KŠ 1754, 64; opominajte te neporedne KŠ 1754, 103; bi nyé opominali nai prinyem oſztáneo TF 1715, 17; naj bi tam luſztvo na pokouro opominao KM 1796, 81; Hlápcze opominaj, naj KŠ 1754, 66; Eta gúcsi i opominaj i káraj KŠ 1771, 659; Obüdi nász i opominaj KM 1783, 20; Opominaj náſz, naj nazáj, Nejdemo BKM 1789, 55; Záto opominajte edendrügoga KŠ 1771, 622; nakoi názje opominau govorécſi TF 1715, 41; i opominao je vſze, ka bi ſztálnim Szrczom oſztali KŠ 1771, 377; Oprvim je z-dobrim opominao nyega KM 1790, 54; kak ſzmo otroke, opominali KŠ 1771, 617; i etak je opominala mühô KAJ 1870, 8
opomínati se -am se opominjati se, opozarjati se: Nájmre deca se naj opominja AI 1878, 48
opominajóuči -a -e opominjajoč: Ali opominajoucsi, vu opominanyi KŠ 1771, 476; naj prebiva vu vami i opominajoucsi ſze z-Zoltármi KŠ 1771, 609
opomínavši -a -e opominjajoč: Potrdjávavſi düſe vucenikov i opominavſi, ka bi oſztanoli vu vöri KŠ 1771, 387; i opominavſi ſzami ſzebé z 'Zoltármi KŠ 1754, 28
opomínati se -am se opominjati se, opozarjati se: Nájmre deca se naj opominja AI 1878, 48
opominajóuči -a -e opominjajoč: Ali opominajoucsi, vu opominanyi KŠ 1771, 476; naj prebiva vu vami i opominajoucsi ſze z-Zoltármi KŠ 1771, 609
opomínavši -a -e opominjajoč: Potrdjávavſi düſe vucenikov i opominavſi, ka bi oſztanoli vu vöri KŠ 1771, 387; i opominavſi ſzami ſzebé z 'Zoltármi KŠ 1754, 28
Prekmurski
pod predl.
I. s tož.
1. pod, za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa: nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; i ſzedécsi na oſzelniczi i nyé 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta, naj ga pod korcz denejo KŠ 1771, 14; Szlovenszki silabikár pod Prespan Stampanya dáni KMS 1780, A; Sibo je vzéo, i tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; kelkokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje, liki kokous pod perouti KOJ 1833, XI; Edenkrát pükso pod pláscs szkrio AI 1875, kaz. br. 7; pri obá ségajo prednje roké pod koleno AI 1878, 7
2. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: ali je nyé pod tou kaſtigo vrgao KM 1796, 43; szo vnogo dr'sáv pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága, da bi je rad pod szvojo oblászt dôbo AI 1875, kaz. br. 3; pren. ino ga je pod Právdo podvergal, (djál) SM 1747, 10; Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Ka pa csáſzi te verne pod kri'z vr'ze, tiſzto je nej za grejha volo kaſtiganye KŠ 1754, 135; i pod ſzlü'zbo je vr'zejo, i hudou bodo 'znyimi csinili KŠ 1771, 359; Ali zaprlo je piſzmo vſza pod grejh KŠ 1771, 563; ki ſzi náſz tvoje ſzini pod trplejnya podvrgao KŠ 1771, 823; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; vnougi ſzo vſza osztavili, tejla ſzvoja ſzo pod ſzlü'sbo vrgli KM 1783, 217; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7
II. z or.
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa: ino nai vláda na(d) pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; Naj ſze vſzáko koleno naklekne i pod zemlouv KŠ 1754, 110; Csi vidis, ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Razpetjé pod nyim kejp KOJ 1845, 6; szo sze pod golouv nébov kotali KOJ 1848, 6; pod jezikom nyegovim je nemir i nepriátelsztvo TA 1848, 8; Pod pazdjami mam kni'zice KAJ 1870, 5; Pri dnévi se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10; pren. dabiszmo pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Pod tvojov obrambov od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; ka ſzi ti náſz pod tvoje obrambe perotami obarvao KŠ 1754, 223; i zdr'si me pod perotami tvoje miloscse Goszpodne KM 1783, 6
2. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; Naj pod nyim vu nyegovom králeſztvi ſzveto 'zivémo KŠ 1754, 109; Ar, kikoli ſzo zdejl právde, pod prekléſztvom ſzo KŠ 1771, 561; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto Oltárſzko Szveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 63; i nyim pod ſzmrtnov kaſtigov naj ſze niſcse ne podſztoupi skouditi KM 1790, 90; Pod vupanyem tej pocsivajo, Na bláj'senſztvo ár gori ſztánejo SŠ 1796, 33; Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8
3. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: mokoje ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; moko ie szterpo pod Pontiussem Pilátussem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel pod Pontius Pilátuſſem SM 1747, 44; Ár ſze i jaſz pod obláſztyom bodoucsi cslovik KŠ 1771, 25; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7; ka bi nyihov Jezik pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Ka moremo csiniti pod Evangyelioma ſtejnyom KMK 1780, 53; Od koj ſzi moremo miſzliti pod zvonyenyom KMK 1780, 32; Pod bo'sov szlu'sbov sze klecsi ali sztoji KOJ 1845, 23; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Vu etom franciskani szo radi fercskali i vertali pod obedivanyom lutheranszki profeszorje KOJ 1914, 145; Pod božov službov se zorgolami igra BJ 1886, 20
4. za izražanje načina, kako dejanje poteka: kaibi mi ani pod ſzpouſzobom pravicze, krivicsno znaſim urokom ne zmeiſali TF 1715, 17; Naj ürocsine ali hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Ár po'zirávate hi'ze vdovicz pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76
I. s tož.
1. pod, za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa: nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; i ſzedécsi na oſzelniczi i nyé 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta, naj ga pod korcz denejo KŠ 1771, 14; Szlovenszki silabikár pod Prespan Stampanya dáni KMS 1780, A; Sibo je vzéo, i tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; kelkokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje, liki kokous pod perouti KOJ 1833, XI; Edenkrát pükso pod pláscs szkrio AI 1875, kaz. br. 7; pri obá ségajo prednje roké pod koleno AI 1878, 7
2. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: ali je nyé pod tou kaſtigo vrgao KM 1796, 43; szo vnogo dr'sáv pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága, da bi je rad pod szvojo oblászt dôbo AI 1875, kaz. br. 3; pren. ino ga je pod Právdo podvergal, (djál) SM 1747, 10; Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Ka pa csáſzi te verne pod kri'z vr'ze, tiſzto je nej za grejha volo kaſtiganye KŠ 1754, 135; i pod ſzlü'zbo je vr'zejo, i hudou bodo 'znyimi csinili KŠ 1771, 359; Ali zaprlo je piſzmo vſza pod grejh KŠ 1771, 563; ki ſzi náſz tvoje ſzini pod trplejnya podvrgao KŠ 1771, 823; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; vnougi ſzo vſza osztavili, tejla ſzvoja ſzo pod ſzlü'sbo vrgli KM 1783, 217; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7
II. z or.
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa: ino nai vláda na(d) pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; Naj ſze vſzáko koleno naklekne i pod zemlouv KŠ 1754, 110; Csi vidis, ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Razpetjé pod nyim kejp KOJ 1845, 6; szo sze pod golouv nébov kotali KOJ 1848, 6; pod jezikom nyegovim je nemir i nepriátelsztvo TA 1848, 8; Pod pazdjami mam kni'zice KAJ 1870, 5; Pri dnévi se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10; pren. dabiszmo pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Pod tvojov obrambov od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; ka ſzi ti náſz pod tvoje obrambe perotami obarvao KŠ 1754, 223; i zdr'si me pod perotami tvoje miloscse Goszpodne KM 1783, 6
2. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; Naj pod nyim vu nyegovom králeſztvi ſzveto 'zivémo KŠ 1754, 109; Ar, kikoli ſzo zdejl právde, pod prekléſztvom ſzo KŠ 1771, 561; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto Oltárſzko Szveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 63; i nyim pod ſzmrtnov kaſtigov naj ſze niſcse ne podſztoupi skouditi KM 1790, 90; Pod vupanyem tej pocsivajo, Na bláj'senſztvo ár gori ſztánejo SŠ 1796, 33; Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8
3. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: mokoje ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; moko ie szterpo pod Pontiussem Pilátussem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel pod Pontius Pilátuſſem SM 1747, 44; Ár ſze i jaſz pod obláſztyom bodoucsi cslovik KŠ 1771, 25; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7; ka bi nyihov Jezik pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Ka moremo csiniti pod Evangyelioma ſtejnyom KMK 1780, 53; Od koj ſzi moremo miſzliti pod zvonyenyom KMK 1780, 32; Pod bo'sov szlu'sbov sze klecsi ali sztoji KOJ 1845, 23; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Vu etom franciskani szo radi fercskali i vertali pod obedivanyom lutheranszki profeszorje KOJ 1914, 145; Pod božov službov se zorgolami igra BJ 1886, 20
4. za izražanje načina, kako dejanje poteka: kaibi mi ani pod ſzpouſzobom pravicze, krivicsno znaſim urokom ne zmeiſali TF 1715, 17; Naj ürocsine ali hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Ár po'zirávate hi'ze vdovicz pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76
Prekmurski
Prekmurski
prebívati -am nedov.
1. prebivati, živeti: mogli szo nazáj domô odidti, da vti veliki brgáj nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vogrszki Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, X; Ár, ki prebivajo v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 383; blá'seni, ki prebivajo vu tvojoj hi'ſi KM 1783, 220; Prebivajo i vu vodi sztvaré KAJ 1870, 10; i drüge peršône telikáj lehko pri hiži prebivajo BJ 1886, 10; Mo'zjé rávno tak, vküp prebivajte 'znyimi KŠ 1771, 708; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; mirovno, pokorno, i delavno bi prebivali KOJ 1833, VII; ino brez koncza vküp prebivala bodeta SIZ 1807, 12; Abrahámi, liki je prebivao vu Cháráni KŠ 1771, 358; Tak je Ádam tudi v-Paradi'somi prebivao KM 1796, 6; Priſao je na vſze ſztrájh, ki ſzo okoli nyegove hi'ze prebivali KŠ 1771, 166
2. biti, obstajati: i ſcsémo ſze bole vö zeſzeliti ztejla i prebivati pri Goſzpodni KŠ 1771, 536; brezi vogrszkoga banka na du'ze tudi nemremo prebivati AIP 1876, br. 5, 1; Ocsáki naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; merjém, vſzigdár prebivam KŠ 1754, 239; Vſzakdén ſzam na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; ino nyegova vora kotera vu nyem prebiva TF 1715, 42; nyegova vöra, ktera vu nyem prebiva SM 1747, 41; I vnyem prebiva vſza punoſzt Bo'zánſzva telovno KŠ 1754, 150; Nouva nebéſza, vſteri pravicza prebiva KŠ 1771, 723; Tejlo pa v-zemli prebiva SŠ 1796, 168; Csi z-vnougimi vküpglásznikmi szamo eden glasznik prebiva v-rejcsi KOJ 1833, 7; Bôg, Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti KAJ 1848, 8; Ah, prebivaj vſzigdár KŠ 1754, 247; Goſzpodne, poſztavi eſzi tvojega iména ſzpominanye i prebivaj znami KŠ 1771, 852; oh Boug, znami vszigdár ſzám prebivaj KM 1783, 260; Prebivaj znami BKM 1789, 154; 'Ze bi rad vtebi prebivao, Gdebi Jezusa obimao KŠ 1754, 272; Rejcs Kriſztuſova naj prebiva vu vami KŠ 1771, 609; Tvojga Dühá posli knám, Naj prebiva med nami BKM 1789, 122; ino v Goszpodnovoj hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; Ar ſzte vi czérkev 'zivoga Bogá, kaj bom vnyih prebivao KŠ 1771, 539; vu nyegovom Templomi bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Bôg nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; vu mojem orſzagi bodte prebivali, kiſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; I tá Rejcs je prebivala je med nami KŠ 1771, 265; Rejcs, Stera je vzacsétki bila, zBougom prebivala BKM 1789, 39; Reics, Teilo je prebivalo med nami SM 1747, 11
prebivajóuči tudi prebivajóči -a -e
1. živeč, prebivajoč: da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ okoli ſzuncsenoga záhoda prebivajoucſi ne nájde KŠ 1771, A5b; i v-Szamarii prebivajoucse lüſztvo je zácsalo vörvati KM 1796, 1123; Szpêvajte Goszpodni v Sioni prebivajôcsemi TA 1848, 7; o'zivi i vaſſa mrtva tejla po ſzvojem vu vami prebivajoucsem Dühi KŠ 1754, 138; Od ti vnyem prebivajoucsi KŠ 1771, 804; Vu Lagojoj veſzi prebivajoucsi pávri KM 1790, 70; Szlovenje med Mürov i Rábov prebivajoucsi KOJ 1845, 71; ſteri je ſzvedouſztvo meo od vſzej tam prebivajoucsi 'Zidovov KŠ 1771, 411; Jaj pa prebivajoucsim na zemli i na mourji KŠ 1771, 788; je vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvaré KAJ 1870, 10
2. bivajoč: Med hválmi Izraela prebivajoucsi, Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki, vise szuncsevnoga tráka Prebivajôcs, ravna szvoja dela KAJ 1870, 7; Bili ſzmo pa vu tiſztom meſzti prebivajoucsi nikeliko dni KŠ 1771, 392
prebivávši -a -e prebivajoč: Ki csini, da ta neporodna vu hi'zi prebivavsa, posztáne veszéla mati otrokov TA 1848, 95
1. prebivati, živeti: mogli szo nazáj domô odidti, da vti veliki brgáj nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vogrszki Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, X; Ár, ki prebivajo v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 383; blá'seni, ki prebivajo vu tvojoj hi'ſi KM 1783, 220; Prebivajo i vu vodi sztvaré KAJ 1870, 10; i drüge peršône telikáj lehko pri hiži prebivajo BJ 1886, 10; Mo'zjé rávno tak, vküp prebivajte 'znyimi KŠ 1771, 708; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; mirovno, pokorno, i delavno bi prebivali KOJ 1833, VII; ino brez koncza vküp prebivala bodeta SIZ 1807, 12; Abrahámi, liki je prebivao vu Cháráni KŠ 1771, 358; Tak je Ádam tudi v-Paradi'somi prebivao KM 1796, 6; Priſao je na vſze ſztrájh, ki ſzo okoli nyegove hi'ze prebivali KŠ 1771, 166
2. biti, obstajati: i ſcsémo ſze bole vö zeſzeliti ztejla i prebivati pri Goſzpodni KŠ 1771, 536; brezi vogrszkoga banka na du'ze tudi nemremo prebivati AIP 1876, br. 5, 1; Ocsáki naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; merjém, vſzigdár prebivam KŠ 1754, 239; Vſzakdén ſzam na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; ino nyegova vora kotera vu nyem prebiva TF 1715, 42; nyegova vöra, ktera vu nyem prebiva SM 1747, 41; I vnyem prebiva vſza punoſzt Bo'zánſzva telovno KŠ 1754, 150; Nouva nebéſza, vſteri pravicza prebiva KŠ 1771, 723; Tejlo pa v-zemli prebiva SŠ 1796, 168; Csi z-vnougimi vküpglásznikmi szamo eden glasznik prebiva v-rejcsi KOJ 1833, 7; Bôg, Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti KAJ 1848, 8; Ah, prebivaj vſzigdár KŠ 1754, 247; Goſzpodne, poſztavi eſzi tvojega iména ſzpominanye i prebivaj znami KŠ 1771, 852; oh Boug, znami vszigdár ſzám prebivaj KM 1783, 260; Prebivaj znami BKM 1789, 154; 'Ze bi rad vtebi prebivao, Gdebi Jezusa obimao KŠ 1754, 272; Rejcs Kriſztuſova naj prebiva vu vami KŠ 1771, 609; Tvojga Dühá posli knám, Naj prebiva med nami BKM 1789, 122; ino v Goszpodnovoj hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; Ar ſzte vi czérkev 'zivoga Bogá, kaj bom vnyih prebivao KŠ 1771, 539; vu nyegovom Templomi bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Bôg nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; vu mojem orſzagi bodte prebivali, kiſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; I tá Rejcs je prebivala je med nami KŠ 1771, 265; Rejcs, Stera je vzacsétki bila, zBougom prebivala BKM 1789, 39; Reics, Teilo je prebivalo med nami SM 1747, 11
prebivajóuči tudi prebivajóči -a -e
1. živeč, prebivajoč: da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ okoli ſzuncsenoga záhoda prebivajoucſi ne nájde KŠ 1771, A5b; i v-Szamarii prebivajoucse lüſztvo je zácsalo vörvati KM 1796, 1123; Szpêvajte Goszpodni v Sioni prebivajôcsemi TA 1848, 7; o'zivi i vaſſa mrtva tejla po ſzvojem vu vami prebivajoucsem Dühi KŠ 1754, 138; Od ti vnyem prebivajoucsi KŠ 1771, 804; Vu Lagojoj veſzi prebivajoucsi pávri KM 1790, 70; Szlovenje med Mürov i Rábov prebivajoucsi KOJ 1845, 71; ſteri je ſzvedouſztvo meo od vſzej tam prebivajoucsi 'Zidovov KŠ 1771, 411; Jaj pa prebivajoucsim na zemli i na mourji KŠ 1771, 788; je vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvaré KAJ 1870, 10
2. bivajoč: Med hválmi Izraela prebivajoucsi, Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki, vise szuncsevnoga tráka Prebivajôcs, ravna szvoja dela KAJ 1870, 7; Bili ſzmo pa vu tiſztom meſzti prebivajoucsi nikeliko dni KŠ 1771, 392
prebivávši -a -e prebivajoč: Ki csini, da ta neporodna vu hi'zi prebivavsa, posztáne veszéla mati otrokov TA 1848, 95
Prekmurski
pǘsti -a -o prid. pust, neobljuden, prazen: Puszta; püszti -a -o KOJ 1833, 169; na pout, ſtera doli ide, tá je püſzta KŠ 1771, 366; püſzto je eto meſzto KŠ 1771, 48; nej püſzto i prouſzto tejlo prebiva KŠ 1754, 205; hodte vi ſzami od ſzébe vu püſzto meſzto KŠ 1771, 120; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Tiszte püszte presztore naszelo KOJ 1848, 6; Ino i püſzta mejſzta ſze radüjo BKM 1789, 48
Prekmurski
státi stojím nedov.
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
Prekmurski
teškóuča tudi teškóča -e ž težava: I vnouga teskoucsa, Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Znevoule, Teskoutse Nego oſzlobodi KŠ 1754, 263; hitrej pridem, Od vſze ſzveczke teskocse BKM 1789, 209; ftiſai eto teskoucso SM 1747, 71; vi pa teskoucso máte KŠ 1771, 542; Naj poglédne tvo teskoucso BKM 1789, 15; Teskôcso na lehkoſzt obrnéjo BRM 1823, 36; Eto teskoucso pa nedelajo czomprnicze KOJ 1845, 107; Zato vu ovoi nevoli, (teskocsi) tebé zovém SM 1747, 57; ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; naj vu ſzmrtnoj teskoucſi vrejden bodem KM 1783, 78; Vſzlaboſzti i teskoucsi, ſze bátrivim BKM 1789, 264; Hvála bojdi Dühi, ki náſz trousta, vu vſzákoj teskoucsi SŠ 1796, 68; On je v-vszákoj te'zkôcsi k-pomôcsi KAJ 1848, 193; Ne vzeme me vö ſzteskoucs BKM 1789, 323; cslovik teskoucsam podvr'zeni KŠ 1771, 754; hitrei pridem os te ſzveczke vſze teskoucse SM 1747, 78; naj mi vſze naſſe teskoucse mirovno trpimo KŠ 1754, 108; teskoucse vnouge, Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; od náſz vſze kraj odloucsi Britkoſzti i teskoucse SŠ 1796, 6; etoga zemelſzkoga 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10
Prekmurski
tí os. zaim. ti: za ſteri nikdár ti odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna KŠ 1754, 14; Ti pa, Goſzpodne, dáj KŠ 1771, A8b; Ár na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; i ka 'zelej Goſzpoud od tébe KŠ 1754, 80; Steroga zdai Tebi offerujem TF 1715, 9; Tou ti ſelej i kivánüje TF 1715, 9; Hválo tebi daiem Goſzpodne Bose ABC 1725, A6a; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9b; Mér tebi KŠ 1771, 741; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Jelie Boug otecz tüdi umreu zate TF 1715, 38; Kai je Kriſtus za tébe vcſino KŠ 1754, 38; Krisztus te pa ne bode pitao KŠ 1754, 10a; ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651; Náto te naj nadigáva Bo'za velika ſzkrb KŠ 1771, A8a; Ki ſzi za mé Tejlo na té vzéo KM 1783, 54; kai ako eto moje delo pri Tebi priétno boude TF 1715, 9; ne prebiva pri tebi to hüdo KŠ 1754, 70; ár jasz hocsem pred tebom moliti ABC 1725, A7b; ár vnogo ztebom vcsinilje dobra SM 1747, 81; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde pred tebov KŠ 1754, 68; ſteroga ſzo ſztebom vrét csakali KŠ 1771, A8a
Prekmurski
tvòj -a -e svoj. zaim.
1. tvoj, izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: ani ſivincse tvoje TF 1715, 14; ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 4
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: kotero tebi Tvoi Boug hocse dati TF 1715, 15; Ja ſzem tvoj Boug KŠ 1754, 8; ni ſzlüsbenicza tvoja TF 1715, 14; tvoja siba mené trousta ABC 1725, A8b; Da bi právda tvoja nebila SM 1747, 31; Naj bode tva moucs BKM 1789, 20; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzédmi denje pak Bogá tvojega ſzobotha TF 1715, 13; po etih bláſeni dári tvojega teila razvéſzelo SM 1747, 50; Ti ſzi Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Tô je tvojga poszvêta Visni trák KAJ 1848, 6; ino zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; i zczejle düse tvoje KŠ 1754, 68; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti KŠ 1754, 270; bliſnyemi Tvojemi na haſzen TF 1715, 9; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; tvojemi bli'znyemi na haſzek KŠ 1754, 12b; povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725, A7a; ſzi moje perve roditele na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; Lübi bli'znyega tvojega KŠ 1754, 69; Vcſisze tvojga Bogá dicsiti BKM 1789, 5b; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Dabi tvo ſzvéto rejcs mogli vadlüvati BKM 1789, 7; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; ki lübio tvoie imé ABC 1725, A8a; da dicsimo ime tve SM 1747, 87; Obrni tvoje okou KŠ 1754, 65; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 1789, 4; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye SŠ 1796, 10; Blagoſzlovleni bodo po tvoiem ſzemeni SM 1747, 9; Naj bodi ricsih ete na ſzrczi tvojem KŠ 1754, 4; Vu tvem ſzveczkom 'sitki SŠ 1796, 9; ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; hránis vszáko sivoucso ſztvár ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; ſzi náz ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; Pod tvojov obrambov SM 1747, 76; ino med tvoim ſzemenom SM 1747, 9; i ponizno hodi z-Bogom tvojim KŠ 1754, 80; ſztvom pomocsjom ſze bránimo BKM 1789, 6; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; poslem angyela mojega pred liczom tvojim KŠ 1771, 35; Kak ſzlatka ſo gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; tva rebra obeſzelio mene SM 1747, 69; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; i ſztvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 134; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; on te vö oſzlobodi ſztvoji nevol BKM 1789, 8; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; Ti verni Tvoji vüpanye BRM 1823, 2; za volo tvoji nepriátelov TA 1848, 7; ino ete tvoie dári ABC 1725, A6a; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; za tv’e grejhe joucſi ſze KM 1783, 242; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoie roké preporácam Düſso moio SM 1747, 60; ſteri doli zbriſem tvoje jálnoſzti KŠ 1754, 134; ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vuſzta TF 1715, 13; náz obarui po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; Kaiſzi ſztvoimi greihi zaſzluſo TF 1715, 37; ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; ſztvoimi miloſztivnimi Ocsmi SM 1747, 59; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: dosztoinoszt tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; Ne po'zeli tvojega bli'znyega zené KŠ 1754, 64; v glávo kúcsi tvojoj deczi KŠ 1754, 4; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom ſzinei ABC 1725, A6a; brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; ki ſzi tvojim ſzlugom dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11
1. tvoj, izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: ani ſivincse tvoje TF 1715, 14; ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 4
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: kotero tebi Tvoi Boug hocse dati TF 1715, 15; Ja ſzem tvoj Boug KŠ 1754, 8; ni ſzlüsbenicza tvoja TF 1715, 14; tvoja siba mené trousta ABC 1725, A8b; Da bi právda tvoja nebila SM 1747, 31; Naj bode tva moucs BKM 1789, 20; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzédmi denje pak Bogá tvojega ſzobotha TF 1715, 13; po etih bláſeni dári tvojega teila razvéſzelo SM 1747, 50; Ti ſzi Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Tô je tvojga poszvêta Visni trák KAJ 1848, 6; ino zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; i zczejle düse tvoje KŠ 1754, 68; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti KŠ 1754, 270; bliſnyemi Tvojemi na haſzen TF 1715, 9; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; tvojemi bli'znyemi na haſzek KŠ 1754, 12b; povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725, A7a; ſzi moje perve roditele na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; Lübi bli'znyega tvojega KŠ 1754, 69; Vcſisze tvojga Bogá dicsiti BKM 1789, 5b; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Dabi tvo ſzvéto rejcs mogli vadlüvati BKM 1789, 7; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; ki lübio tvoie imé ABC 1725, A8a; da dicsimo ime tve SM 1747, 87; Obrni tvoje okou KŠ 1754, 65; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 1789, 4; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye SŠ 1796, 10; Blagoſzlovleni bodo po tvoiem ſzemeni SM 1747, 9; Naj bodi ricsih ete na ſzrczi tvojem KŠ 1754, 4; Vu tvem ſzveczkom 'sitki SŠ 1796, 9; ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; hránis vszáko sivoucso ſztvár ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; ſzi náz ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; Pod tvojov obrambov SM 1747, 76; ino med tvoim ſzemenom SM 1747, 9; i ponizno hodi z-Bogom tvojim KŠ 1754, 80; ſztvom pomocsjom ſze bránimo BKM 1789, 6; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; poslem angyela mojega pred liczom tvojim KŠ 1771, 35; Kak ſzlatka ſo gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; tva rebra obeſzelio mene SM 1747, 69; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; i ſztvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 134; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; on te vö oſzlobodi ſztvoji nevol BKM 1789, 8; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; Ti verni Tvoji vüpanye BRM 1823, 2; za volo tvoji nepriátelov TA 1848, 7; ino ete tvoie dári ABC 1725, A6a; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; za tv’e grejhe joucſi ſze KM 1783, 242; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoie roké preporácam Düſso moio SM 1747, 60; ſteri doli zbriſem tvoje jálnoſzti KŠ 1754, 134; ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vuſzta TF 1715, 13; náz obarui po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; Kaiſzi ſztvoimi greihi zaſzluſo TF 1715, 37; ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; ſztvoimi miloſztivnimi Ocsmi SM 1747, 59; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: dosztoinoszt tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; Ne po'zeli tvojega bli'znyega zené KŠ 1754, 64; v glávo kúcsi tvojoj deczi KŠ 1754, 4; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom ſzinei ABC 1725, A6a; brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; ki ſzi tvojim ſzlugom dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11
Prekmurski
víšešnji -a -e tudi víšešni -a -o prid.
1. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: Kajafás viseſnyi pop bodoucsi KŠ 1771, 305; Heli je bio visesnyi Pop KM 1796, 51; za vrejmena Abjatára viſesnyega popa KŠ 1771, 108; pelali ſzo ga k-Kajafáſi viſesnyemi popi KŠ 1771, 91; ſzo ga pred visesnim popom to'zili BRM 1823, 51; obláſztim viſesnyim podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
2. vsemogočen, vzvišen: Oh ti visesnyi Krao BKM 1789, 36; Oh visesni Bôg BRM 1823, 1; Vſzi vſzej ſztvári ſztvoritela Bogá visesnyega BKM 1789, 38; Ino visesno lübézen hvalécsi KAJ 1870, 167; vu imenüvanom Visesnom Paſztéri BRM 1823, IV
nájvíšešnji tudi nájvíšišnji -a -e najvišji: ka je Jezus vu náj viſesnye zmo'snoſzti dike ſztálnom ládanyi KMK 1780, 17; vsáka právda od najvisesnye oblászti potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; ka ſzam tebé nájviſesnyega Bogá KM 1780, 71
víšešnji -a -e sam. vsemogočni: szpêvao bom iméni tvojemi oh Visesnyi TA 1848, 7; i moucs visesnyega obſzencza tebé KŠ 1754, 107; Kakda vkrádnemo od naſſi viſesnyi KŠ 1754, 48
nájvíšešnji -ega sam. najvišji, Bog: Ali te náj viſesnyi vu zrokami naprávleni czérkvaj ne prebiva KŠ 1771, 362; Ti, Kak te naj visesni BRM 1823, 54; Priszpodobnoga vecs nega Nindri k-najvisesnyemi KAJ 1848, 11; O jáko je lepô .. mojoj najvisisnoj zadovolnoszti odgovárja AI 1875, br. 1, 7
1. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: Kajafás viseſnyi pop bodoucsi KŠ 1771, 305; Heli je bio visesnyi Pop KM 1796, 51; za vrejmena Abjatára viſesnyega popa KŠ 1771, 108; pelali ſzo ga k-Kajafáſi viſesnyemi popi KŠ 1771, 91; ſzo ga pred visesnim popom to'zili BRM 1823, 51; obláſztim viſesnyim podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
2. vsemogočen, vzvišen: Oh ti visesnyi Krao BKM 1789, 36; Oh visesni Bôg BRM 1823, 1; Vſzi vſzej ſztvári ſztvoritela Bogá visesnyega BKM 1789, 38; Ino visesno lübézen hvalécsi KAJ 1870, 167; vu imenüvanom Visesnom Paſztéri BRM 1823, IV
nájvíšešnji tudi nájvíšišnji -a -e najvišji: ka je Jezus vu náj viſesnye zmo'snoſzti dike ſztálnom ládanyi KMK 1780, 17; vsáka právda od najvisesnye oblászti potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; ka ſzam tebé nájviſesnyega Bogá KM 1780, 71
víšešnji -a -e sam. vsemogočni: szpêvao bom iméni tvojemi oh Visesnyi TA 1848, 7; i moucs visesnyega obſzencza tebé KŠ 1754, 107; Kakda vkrádnemo od naſſi viſesnyi KŠ 1754, 48
nájvíšešnji -ega sam. najvišji, Bog: Ali te náj viſesnyi vu zrokami naprávleni czérkvaj ne prebiva KŠ 1771, 362; Ti, Kak te naj visesni BRM 1823, 54; Priszpodobnoga vecs nega Nindri k-najvisesnyemi KAJ 1848, 11; O jáko je lepô .. mojoj najvisisnoj zadovolnoszti odgovárja AI 1875, br. 1, 7
Prekmurski
žalár tudi želár -a m kočar, kajžar: nedelai ani eſche ſelár, ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; Na ſzvéti ſzem prisecz 'zalár BRM 1823, 366; ár szem tühénecz pred tebom, i 'zelár TA 1848, 32
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 122
Dostopnost