- 1. glavni del batnega stroja v obliki valja
- 2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
- 4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]
- 1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev
- 1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
- 1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
- 2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
- 3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
Celotno geslo
eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
- 1.1. samec te živali
- 3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
- 4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
reciklírati reciklíram nedovršni in dovršni glagol [reciklírati]
- 1. ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari
- 2. ekspresivno ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj
Celotno geslo
eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
- 1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
- 1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
- 2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
- 3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
- absolvíran -a -o:
absolviran učiteljiščnik
SSKJ²
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti1, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti1, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
- adaptíran -a -o:
adaptirani prostori
SSKJ²
brikét -a m (ẹ̑)
1. nav. mn. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: predelati premogov prah v brikete; kuriti z bukovimi briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih; drva in briketi
2. stisnjena krmna mešanica: činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom; mačji, pasji briketi
1. nav. mn. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: predelati premogov prah v brikete; kuriti z bukovimi briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih; drva in briketi
2. stisnjena krmna mešanica: činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom; mačji, pasji briketi
SSKJ²
dinámičen -čna -o prid. (á)
1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem
// ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam
2. nanašajoč se na dinamika 2–3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
♦ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; glasb. dinamična označba označba za jakost izvajanja; jezikosl. dinamični naglas; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja
1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem
// ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam
2. nanašajoč se na dinamika 2–3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
♦ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; glasb. dinamična označba označba za jakost izvajanja; jezikosl. dinamični naglas; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja
- dinámično prisl.:
dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
SSKJ²
dramatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman
2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman
2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor
- dramatizíran -a -o:
dramatizirana pesnitev
SSKJ²
dramatúrški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic
♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta
nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic
♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta
- dramatúrško prisl.:
delo dramaturško predelati
SSKJ²
mogóče člen. (ọ́)
1. izraža možnost
a) uresničitve: ni nam bilo mogoče počistiti sobe; ne vem, če bo mogoče priti pravočasno / elipt. brž, prej, takoj ko bo mogoče, bom prišel
b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: tega ni mogoče brati; to snov je mogoče predelati; stvar bi bilo mogoče bolje urediti / z njo ni mogoče živeti
2. izraža ne popolno prepričanost o čem: mogoče bi kaj dosegli, če bi bili složni; mogoče bo pa on popravil; mogoče pa on to ve; mogoče še živi v tistem kraju / mogoče pa ni on kriv; mogoče je pa res
// izraža približnost povedanega: dosti ni popil, mogoče kozarec ali dva; do tja je mogoče tri ure / pridelal je pet hektolitrov vina, mogoče pa tudi več
3. v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: mogoče bi se pomaknili nekoliko naprej; mogoče bi stvar še nekoliko popravili; mogoče bi še soseda vprašali za nasvet
4. v vprašalnem stavku izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnjo: ali bi mi mogoče lahko posodili malo denarja; ali mogoče želite še kaj drugega; elipt. bi mogoče še malo torte
5. izraža
a) zadržano pritrjevanje: boš prišel jutri? Mogoče; premalo znaš. Že mogoče
b) v zvezi ni mogoče presenečenje, začudenje: nabral je celo košaro gob. Ni mogoče
6. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo strahoval, mogoče ti, ki te nič ni
1. izraža možnost
a) uresničitve: ni nam bilo mogoče počistiti sobe; ne vem, če bo mogoče priti pravočasno / elipt. brž, prej, takoj ko bo mogoče, bom prišel
b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: tega ni mogoče brati; to snov je mogoče predelati; stvar bi bilo mogoče bolje urediti / z njo ni mogoče živeti
2. izraža ne popolno prepričanost o čem: mogoče bi kaj dosegli, če bi bili složni; mogoče bo pa on popravil; mogoče pa on to ve; mogoče še živi v tistem kraju / mogoče pa ni on kriv; mogoče je pa res
// izraža približnost povedanega: dosti ni popil, mogoče kozarec ali dva; do tja je mogoče tri ure / pridelal je pet hektolitrov vina, mogoče pa tudi več
3. v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: mogoče bi se pomaknili nekoliko naprej; mogoče bi stvar še nekoliko popravili; mogoče bi še soseda vprašali za nasvet
4. v vprašalnem stavku izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnjo: ali bi mi mogoče lahko posodili malo denarja; ali mogoče želite še kaj drugega; elipt. bi mogoče še malo torte
5. izraža
a) zadržano pritrjevanje: boš prišel jutri? Mogoče; premalo znaš. Že mogoče
b) v zvezi ni mogoče presenečenje, začudenje: nabral je celo košaro gob. Ni mogoče
6. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo strahoval, mogoče ti, ki te nič ni
SSKJ²
plázma -e ž (ȃ)
1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme
2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom
3. tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: televizor s plazmo
// elektronska naprava, zlasti televizor, s takšnim zaslonom: gledati film na plazmi; nakup plazme; upravljalnik za plazmo
♦ biol. živa vsebina celice; protoplazma; v prid. rabi: plazma televizor plazemski televizor; plazma zaslon plazemski zaslon
1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme
2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom
3. tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: televizor s plazmo
// elektronska naprava, zlasti televizor, s takšnim zaslonom: gledati film na plazmi; nakup plazme; upravljalnik za plazmo
♦ biol. živa vsebina celice; protoplazma; v prid. rabi: plazma televizor plazemski televizor; plazma zaslon plazemski zaslon
SSKJ²
podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
- podélati se ekspr.
iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
● nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
- podélan -a -o:
očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
● nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
SSKJ²
predélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje
2. narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
● ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti
b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
♦ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje
2. narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
● ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti
b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
♦ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
- predélan -a -o:
predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja
SSKJ²
predeláva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo
♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva
2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije
1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo
♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva
2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije
SSKJ²
pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é)
1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
- pregnêsti se ekspr.
priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico
- pregnetèn -êna -o:
v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke
SSKJ²
pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í)
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon
- pregrajèn -êna -o:
pregrajena predsoba
SSKJ²
prekomponírati -am dov. (ȋ)
knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv
knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv
- prekomponíran -a -o:
baročno prekomponiran kip
♦ glasb. prekomponirani samospev samospev, komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 75
Dostopnost