Primer:
Sedel je križem rok.
Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.
Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Besedna zveza »križem rok« kot stavčni člen
Jezikovna
Človekove pravice: kako poimenovati deklaracijo o njih
Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).
Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.
Jezikovna
Črka ⟨e⟩ kot polglasnik
V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:
- v osemdesetih,
- začetek,
- naklonjen,
- predvsem,
- na Goriškem.
Zakaj je temu tako?
Jezikovna
Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«
Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Jezikovna
Frazem »biti za leseno žlico«
Na Vas se obračam z vprašanjem glede pravilne rabe frazema.
Katera uporaba je pravilna, da nakažeš, da je človek nenapreden: biti za leseno žlico ali biti pred lesen žlico.
Jezikovna
Imena žirovskih ulic s predložnimi sestavinami
Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.
Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.
Jezikovna
Izbira ustrezne besedne zveze: »v luči« ali »v okviru«
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
- V OKVIRU ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.
ali
- V LUČI ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Jezikovna
Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?
V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.
Jezikovna
Kako je tvorjen prislov »nemalo«?
Zanima me, kako je tvorjen prislov 'nemalo'. Je nastal iz pridevnika 'tako, da ni mali/malo' ali gre za sklop 'ne malo'?
Jezikovna
Kateri predlog uporabiti: iz ali z?
Prosim za pojasnilo. Je ustrezno ocenjena vrednost se spremeni iz 150 na 200 evrov ali z 150 na 200 evrov?
Jezikovna
Mestnik pri dvojini: »pri dveh rakih«
Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.
Jezikovna
Nagrada »za umetnico« ali »umetnici«?
Kako je prav in zakaj: nagrada za umernico ali nagrada umetnici, zlata medalja za skakalce ali zlata medalja skakalcem? Govorim predvsem o časopisnih naslovih oz. člankih.
Jezikovna
Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«
Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?
Jezikovna
Normativno vrednotenje zvez »v kolikor« in »v slučaju«
Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič.
Jezikovna
Noseča »za« ali »z Matejem«?
Zanima me, kako bi izrazili, da je bila npr. Mojca noseča in je bilo otroku ime Matej. Če bi rekli, bila je noseča z Matejem, bi to bil otrokov oče. Bi torej morali reči: bila je noseča za Matejem?
Jezikovna
Poimenovanje iz predložnih zemljepisnih imen – imena jam
Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?
Jezikovna
Poimenovanje vazalov po krajih
Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški
Jezikovna
Povratni svojilni zaimek: enostavčna in večstavčna poved
Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:
- Družba je, ker je prišlo do kršitve njenih modelov, vložila tožbo. (modeli so lastnina družbe in družba je v tej povedi osebek, tako da bi morali ob uporabi zgornjega pravila uporabiti povratni svojilni zaimek, kar pa bi bilo očitno napačno) Se zadeva kaj spremeni, če poved preoblikujemo tako: Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. (je tukaj uporaba povratnega osebnega zaimka pravilna?)
Jezikovna
Predložna in rodilniška vezava, če samostalniku sledi številka
V naših besedilih se pogosto pojavljata besedni zvezi, ki se v angleščini glasita:
- ADDENDUM NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS
in
- ADDITION NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS.
Zanima me, ali lahko
- prvo besedno zvezo v slovenščini prevajamo kot DODATEK št. 1 K ZAČASNEMU SEZNAMU TOČK POD „A“ (v skladu z internim dogovorom namreč besedo "dodatek" uporabljamo s predlogom "k" in ne z rodilnikom)
ter
- drugo besedno zvezo (tu se beseda "dopolnitev" veže z rodilnikom) kot DOPOLNITEV št. 1 . ZAČASNEGA SEZNAMA TOČK POD „A“.
Če povzamem: je torej v prvem primeru možna predložna vezava in v drugem primeru rodilniška vezava, če samostalniku v obeh primerih sledi številka?
Jezikovna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost