Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
naročnik2 [narọ̑čnik] samostalnik moškega spola
  1. čevljarska rokavica
  2. zapestnica
  3. količina, ki gre med upognjene roke in prednji del telesa; naročje
Prekmurski
njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b
SSKJ²
nós -ú in -a m, mn. nosôvi (ọ̑)
1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški nos v isti črti s čelom; orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
// del nosu, ki ga tvorita ti odprtini: kri mu teče iz nosa; dihati, govoriti skozi nos; s prstom vrtati po nosu; zamašen nos / kadilo mu je šlo, udarilo v nos / evfem. obriši si nos usekni se; ekspr. smrdelo je, da si je tiščal nos
2. pog., s prilastkom ta del obraza kot nosilec sposobnosti za voh: pes ima dober nos; pren., ekspr. imel je čudovit nos za odkrivanje laži
3. ekspr. prednji, nosu podoben del česa: buldožerja sta zarila v prst svoja težka nosova / avtomobilski nos; ladijski nos kljun, premec; lonec z nosom dulcem
● 
ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. nos se mu je podaljšal, povesil, zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; zastar. od šolskega sveta je dobil nos opomin, ukor; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. vihati nos nad čim izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje; ekspr. v vsako reč vtakne svoj nos se vmeša; ekspr. avtobus ji je odpeljal izpred nosa, pred nosom ko je bila že zelo blizu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen; ekspr. nesti, obesiti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. odločil se je (na) vrat na nos nepričakovano, nenadoma, na hitro; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; lov. žarg. srna ga je dobila v nos zavohala; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; bere, vidi se mu na nosu, da laže očitno je, da laže; pog., ekspr. daj mu eno po nosu udari ga; pog. je še moker pod nosom je še zelo mlad, neizkušen, otročji; pog., ekspr. pod nosom se lahko obriše za to ne bo dobil tega; ekspr. trgovino ima pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
♦ 
aer. nos letala prednji del trupa do pilotske kabine; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh
Smučanje
nós nosú m
Planinstvo
obojerôčno gvózdenje -ega -a s
Pleteršnik
ǫ́jice, f. pl. prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema, Banjščice-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.
Smučanje
osnôvni trikótnik dèskarja prôstega slóga -ega -a -- -- -- m
petríjevka petríjevke samostalnik ženskega spola [petríjeu̯ka]
    iz biologije nizka dvodelna steklena ali plastična laboratorijska posodica z ravnim dnom za gojenje mikroorganizmov, tkiva
ETIMOLOGIJA: po nemškem bakteriologu Juliusu Richardu Petriju (1852–1921)
Pleteršnik
poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.-Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
SSKJ²
pôdel1 -éla [podeu̯m (ó ẹ́)
nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel
SSKJ²
poprédnji -a -e prid. (ẹ̑star.
1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe
2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava
Jezikovna
Pravilna raba: »prednji« ali »sprednji«

Zanima, me katera beseda je ustreznejša sprednji ali prednji?

Na primer: sprednji sedež, na sprednji strani ali prednji sedež, na prednji strani.

Celotno geslo Etimološki
pred predl. s tož. in or.
Celotno geslo Etimološki
prẹ̑dnik -a m
SSKJ²
prédnje... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na prednji: prednjeazijski, prednjejezičen
SSKJ²
prédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki; prednje šape; prednje in zadnje kolo / prednje in zadnje okončine; prednje vozilo v koloni se je ustavilo / Prednja Azija
2. zastar. prejšnji: prepisal je prednji odstavek / govoriti o prednjih časih
● 
pog. avtomobil na prednji pogon s pogonom na prednja kolesa; nar. prednja hiša glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; star. prednja soba predsoba
♦ 
navt. prednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom; obrt. prednji vbod vbod, pri katerem je nit vidna zlasti na pravi strani; voj. prednja straža predstraža
Pravopis
prédnji -a -e (ẹ̑) neobč. sprednji: ~ del ladje
Celotno geslo Sinonimni
prédnji -a -e prid.
GLEJ SINONIM: prejšnji, sprednji
GLEJ ŠE: krov, hiša, predsoba, predstraža
Pleteršnik
prẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; prednja stran, die Vorderseite; der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.); prednji zobje, die Vorderzähne; prednja vojska, die Avantgarde, Cig., Jan.; prednja straža, der Vorposten, Cig., Jan.; prednji oltar, = veliki oltar, der Hauptaltar, Mur.; prednja moka, das Mundmehl, Cig.; prednja izba, das Vorzimmer, Cig., Jan.; prednji želodec, der Vormagen, Cig. (T.); prednji rek, der Vordersatz, Cig. (T.); prednji sklep, der Prosyllogismus, Cig. (T.); — der Zeit nach vorausgehend, der erste: prednji dan sva nakladala, drugi dan vozila, Levst. (M.); prednji roj, Gol.
Število zadetkov: 102